TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožnega državnega tožilca se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji glede denarne kazni spremeni tako, da se obdolženi M.M. izrečena denarna kazen zviša na 90 (devetdeset) dnevnih zneskov po 15,50 EUR, kar skupaj znaša 1.395,00 (tisoč tristo petindevetdeset) EUR, ki jo je obdolženka dolžna plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe, sicer bo prisilno izterjana, v primeru, če se je ne bo dalo niti prisilno izterjati, pa se bo izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 31,00 EUR, določilo 1 dan zapora.

II. V ostalem se pritožba okrožnega državnega tožilca kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba ima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri denarne kazni prezrlo obteževalni okoliščini, to je visoko stopnjo alkohola v krvi obdolženke v času upravljanja vozila, ki izrazito presega stopnjo, ki določa zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, ter da ne gre za edino kršitev, temveč je obdolženka izpolnila tudi drugi zakonski znak tega kaznivega dejanja, ko je vozila pod vplivom psihoaktivnega zdravila, za katerega velja absolutna prepoved upravljanja vozil. Ob olajševalnih okoliščinah, ki jih je sodišče pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo, pritožba zato utemeljeno navaja, da navedenega ni mogoče prezreti, temveč se mora odraziti v odmerjeni denarni denarni kazni.