TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 46/2003 z dne 29. 1. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2891/2000 z dne 13. 8. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. P 585/95 z dne 5. 9. 2000 se ne sprejme.

Navedbe pritožnika, ki po vsebini pomenijo le nestrinjanje z odločitvijo sodišč za utemeljitev ustavne pritožbe ne morejo zadoščati. Odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da pritožnik ni uspel dokazati, da je bila dogovorjena fiksna obrestna mera. Njegovo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ne more biti predmet revizije niti predmet ustavne pritožbe. Pritožnik pa v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da na katerega izmed njegovih revizijskih očitkov, Vrhovno sodišče ni odgovorilo. Očitka v zvezi s predložitvijo izvoda pogodbe, pritožnik v pritožbi in reviziji ni uveljavljal, zato ga Ustavno sodišče ne more upoštevati. Pritožniku ni mogla biti kršena pravica iz 26. člena Ustave, ker je tožena stranka zasebni subjekt - gospodarska družba.