1702. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest
Na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) izdaja minister za infrastrukturo
P R A V I L N I K
o rednem vzdrževanju javnih cest
Ta pravilnik določa vrste in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje cest) in potrebni nivo rednega vzdrževanja cest.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
berma je površina med pobočjem brežine in robnikom vozišča, muldo, koritnico ali robnim pasom;
2.
elementarni dogodek je nepričakovan dogodek na cesti, povzročen zaradi delovanja naravnih sil (npr. slabo vreme, poplave, potres, velike količine padavin, zdrsi pobočij, zemeljski plazovi in usadi, močan veter), zaradi česar sta ogrožena promet in cesta ter je povzročena materialna škoda;
3.
geografsko-klimatski pogoji so pogoji, ki jih opredeljujejo vsi vremenski pojavi v določenem časovnem obdobju na določenem kraju ali področju, skozi katero poteka cesta;
4.
hortikulturna ureditev je ureditev okolice z vegetacijo po pripravljenem načrtu;
5.
krpanje udarnih jam na asfaltnem vozišču je vgraditev zmesi asfalta ustrezne kakovosti v območju poškodovane asfaltne obrabne ali krovne plasti, na makadamskem vozišču pa krpanje z ustrezno mešanico drobljenca;
6.
mrežaste razpoke so v obliki mreže med seboj povezane razpoke krovne plasti asfalta;
7.
mulda je plitek, utrjen sestavni del ceste, ki omogoča odvodnjavanje površinske vode z vozne ali pohodne površine;
8.
načrt pluženja je načrt plužnih poti po posameznih cestnih odsekih;
9.
oprijemljivost ceste pomeni sposobnost prenosa sil v naležni površini pnevmatike s trenjem vozila na vozno površino;
10.
poledica je tanka plast ledu na vozišču ali drugi prometni površini;
11.
poročilo o stanju ceste je poročilo, ki vsebuje strokovno oceno stanja ceste po enem ali več tehničnih kriterijih;
12.
posipanje ceste pomeni raztros snovi za taljenje snega ali ledu ter kamnitega drobirja kot ukrep za povečanje torne sposobnosti vozišča v zimskem času;
13.
poškodba zaradi zmrzovanja (zmrzlinska poškodba) je poškodba na cesti, ki je posledica učinkovanja mraza v povezavi z vodo v cestnem telesu ali voziščni konstrukciji;
14.
poškodbe zaradi odjuge so poškodbe cestišča, ki nastanejo po dolgotrajni globinski zamrznjenosti voziščne konstrukcije zaradi otoplitve;
15.
povprečni letni dnevni promet (v nadaljnjem besedilu: PLDP) je na podlagi podatkov štetij prometa ovrednoteno povprečno dnevno število motornih vozil, ki je v določenem letu prevozilo izbrani prerez ceste;
16.
površinska prevleka pomeni izdelavo zaščitne plasti površine s pobrizgom bitumenskega veziva in posipom zrn drobirja;
17.
pregled ceste je strokovni pregled, ki ga vizualno ali z napravami opravi strokovno usposobljena oseba ali organizacija;
18.
pregledniška služba je služba izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki v določenem času in razporedu fizično nadzira dogajanja, ki vplivajo na cesto in promet na njej;
19.
prevoznost ceste je omogočanje varnega odvijanja prometa;
20.
profiliranje vozišča je izdelava ali popravilo vozišča z ustreznim prečnim profilom;
21.
prometna površina je površina javne ceste, ki je namenjena odvijanju prometa;
22.
protiprašno škropljenje je škropljenje vozišča z vodo ali vodno raztopino z dodanim kemičnim sredstvom;
23.
razpoke, stiki in rege so nenačrtovane posamezne tanke zevajoče odprtine na eni ali več veznih plasteh voziščne konstrukcije ali druge prometne površine;
24.
rezkanje zglajenih asfaltnih površin je ukrep za začasno povečanje torne sposobnosti vozne površine in odstranitev večje neravnosti;
25.
snovi za taljenje snega in ledu so kemične snovi, ki pri različnih temperaturnih pogojih omogočajo taljenje ledu na prometni površini;
26.
stanje ceste je lastnost ceste, ki je določena z enim ali več kriteriji stanja posameznih sestavnih delov ceste (npr. ravnost vozišča, oprijemljivost vozišča, nosilnost voziščne konstrukcije);
27.
tehnične lastnosti ceste so lastnosti, opredeljene z geometrijskimi in konstrukcijskimi elementi ceste;
28.
udarna jama je lokalna poškodba asfaltne obrabne ali krovne plasti z ostrimi robovi, ki predstavlja nevarnost za udeležence cestnega prometa;
29.
varnostne lastnosti ceste so lastnosti, ki ob upoštevanju prometnih predpisov in drugih razmer na cesti omogočajo varno uporabo ceste;
30.
začasna prometna ureditev je ureditev, ki nastane zaradi fizične dejavnosti na cesti (npr. opravljanje del na cesti) in zahteva spremembo obstoječe prometne ureditve.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste.
3. člen
(namen rednega vzdrževanja cest)
Javne ceste se vzdržujejo tako, da:
-
se ohranijo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti,
-
se okolje v največji možni meri zaščiti pred škodljivimi vplivi cestnega prometa.
4. člen
(načrtovanje in način izvajanja del rednega vzdrževanja)
(1)
Redno vzdrževanje cest se opravlja vestno in po pravilih stroke, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci rednega vzdrževanja cest. Strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem cest zagotavlja upravljavec cest.
(2)
Redno vzdrževanje ceste se začne po predaji ceste ali njenega posameznega dela v promet. Redno vzdrževanje cest se praviloma opravlja v času najprimernejših vremenskih, prometnih in drugih razmer za opravljanje teh del. Območje, kjer se opravlja redno vzdrževanje ceste, izvajalec rednega vzdrževanja ceste označi in zavaruje s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo v skladu s pravilnikom, ki ureja zapore na cestah, tako da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev izvajalec rednega vzdrževanja ceste odstrani takoj, ko ni več potrebna.
(3)
Upravljavec cest enkrat letno izdela poročilo o stanju cest s podatki o posameznih delih rednega vzdrževanja cest. Ti podatki so podlaga za izdelavo letnega plana rednega vzdrževanja cest, v katerem so določena potrebna finančna sredstva za izvajanje rednega vzdrževanja cest za naslednje leto.
(4)
Dela rednega vzdrževanja cest, ki so potrebna za zagotavljanje varnega prometa in ohranitev dobrega stanja cest, so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Dela so razvrščena v prednostne razrede glede na kategorijo ceste in pomembnost opravila.
(5)
Finančna sredstva za redno vzdrževanje cest se razporedijo tako, da se za neodložljiva dela v prvem prednostnem razredu zagotovijo vsa potrebna finančna sredstva. Za dela v drugem in tretjem prednostnem razredu se izdela program glede na preostala razpoložljiva finančna sredstva.
5. člen
(obveščanje javnosti)
Upravljavec cest organizira zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest ter o tem obvešča javnost. Če se zaradi vremenskih razmer, rednega vzdrževanja ceste, naravnih ali prometnih nesreč ter drugih izrednih dogodkov na cesti ali ob njej spremenijo pogoji za odvijanje prometa, upravljavec ceste zagotovi sprotno obveščanje javnosti.
6. člen
(izvedbeni program rednega vzdrževanja cest)
(1)
Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, ki ga ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest.
(2)
Izvajalec rednega vzdrževanja ceste pripravi za vsak koledarski mesec mesečni izvedbeni program rednega vzdrževanja cest, v katerem so določeni posamezni ukrepi na cestah za naslednji mesec. Mesečni izvedbeni program rednega vzdrževanja cest potrdi upravljavec cest.
(3)
Z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest se določijo obdobja in razpored opravljanja posameznih del, tehnološki postopki, roki izvedbe ter drugi pogoji za opravljanje rednega vzdrževanja cest (npr. vrsta del, strojno ali ročno delo, vrsta strojev za izvajanje del, časovno izvajanje del).
II. NADZOR NAD STANJEM CEST
7. člen
(nadzor nad stanjem cest)
Nadzor nad stanjem cest zagotavljata upravljavec cest s pregledi cest in izvajalec rednega vzdrževanja ceste s pregledniško službo. Upravljavec cest zbira podatke, ugotovljene s pregledi cest in cestnih objektov, ter vodi podatke o stanju cest in cestnih objektov. Ugotovitve s pregledov cest in cestnih objektov so podlaga za določanje potrebnih vzdrževalnih ukrepov.
8. člen
(obdobni pregledi cest in cestnih objektov)
(1)
Obdobni pregledi avtocest in hitrih cest se opravljajo periodično v skladu z razporedom, določenim z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest. Obdobni pregledi ostalih cest se opravljajo po potrebi in v obsegu, ki ga določi upravljavec cest.
(2)
Obdobni pregledi cestnih objektov se opravljajo najmanj enkrat na šest let. Jekleni in leseni cestni objekti se pregledajo najmanj enkrat letno. Pregledajo se vsi deli cestnega objekta in na zahtevo upravljavca cest izvedejo meritve in preizkusi.
(3)
Obdobni pregled se zaključi s poročilom o stanju pregledanega dela ceste ali cestnega objekta, ki vsebuje predloge o potrebnih vzdrževalnih ukrepih.
9. člen
(izredni pregledi cest in cestnih objektov)
(1)
Izredni pregledi cest ali cestnih objektov se opravijo:
-
neposredno ali takoj po dogodkih kot so naravne nesreče, hude prometne nesreče, požar, eksplozije, posedanje terena, izredni prevozi in drugi izredni dogodki, ki vplivajo na cesto, oziroma takrat, ko je ogrožena varnost cestnega prometa,
-
ob pojavu nenadnih večjih poškodb posameznih elementov ceste ali cestnega objekta,
-
pri ugotavljanju sposobnosti ceste ali cestnega objekta za prevzemanje dodatnih ali izrednih prometnih obremenitev,
-
pred potekom garancijske dobe za cesto ali cestni objekt.
(2)
Upravljavec cest določi vsebino in obseg izrednega pregleda ter imenuje komisijo za opravljanje pregleda. Komisija o svojih ugotovitvah sestavi poročilo s predlogom potrebnih ukrepov in določi pogoje za začasno oziroma stalno uporabo ceste ali cestnega objekta.
III. REDNO VZDRŽEVANJE CEST
10. člen
(dela rednega vzdrževanja cest)
(1)
Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste o svojem delu vodi podatke, iz katerih mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, poraba materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter druge pomembne podatke. Redno vzdrževanje cest se opravlja praviloma v času manjšega obsega prometa in, če je mogoče, brez omejitev prometa.
(2)
Dela rednega vzdrževanja so: