Nalaganje dokumenta...
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN 1
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1434/2016, stran 4836 DATUM OBJAVE: 9.5.2016
VELJAVNOST: od 24.5.2016 / UPORABA: od 24.5.2016
RS 33-1434/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 24.5.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1434. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN 1
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 14/15 – ZUUJFO) ter na podlagi 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 13. redni seji dne 21. 4. 2016 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN 1
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN 1
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega prostorskega načrta Občine Črenšovci.
2. člen
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci se 1. člen spremeni, tako da se glasi:
»1. člen
(podlaga prostorskega načrta)
(1)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Črenšovci (v nadaljevanju: prostorski načrt).«
3. člen
2. člen se iz poglavja II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA, 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine prenese v poglavje I. SPLOŠNI DOLOČBI.
2.
člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
(1)
Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2)
V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine Črenšovci določijo:
-
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
-
zasnova prostorskega razvoja občine;
-
zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
-
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
-
usmeritve za razvoj v krajini;
-
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
-
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
-
enote urejanja prostora;
-
območja namenske rabe prostora;
-
prostorski izvedbeni pogoji;
-
območja, za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti.
(4)
Sestavni deli prostorskega načrta so:
-
besedilo prostorskega načrta (odlok): uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
-
grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;
-
priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.«
4. člen
Šesti odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V Občini Črenšovci so posebna ogrožena območja le poplavna območja, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Plazovitih in erozijskih območij v občini ni, prav tako ni območij z večjo požarno ogroženostjo. V občini ni večjih industrijskih območij, prisotne so posamične gospodarsko-obrtno-poslovne cone, pretežni del pozidave so stanovanjski objekti. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, z usmerjanjem dejavnosti izven teh območij in z zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.«
Osmi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, občina načrtuje izkoriščanje termalne vode v gospodarske namene (v kmetijstvu). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Z namenom izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.«
Za osmim odstavkom se doda deveti odstavek 3. člena, ki se glasi:
»(9) Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora Murska depresija. Večji del občine sodi v območje raziskovanja geotermičnega vira, manjši del pa v območje raziskovanja nafte in zemeljskega plina.«
5. člen
Na koncu prvega odstavka 4. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Za potrebe obrtne cone, ki se nahaja v Občini Odranci, se zagotovi površine za razširitev obstoječe gospodarske cone, v Občini Črenšovci.«
Petemu odstavku 4. člena se briše drugi in tretji stavek.
Šesti odstavek 4. člena se spremeni tako, da glasi:
»(6) Del Občine Črenšovci je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.«
Sedmi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Cilji prostorskega razvoja občine so:
-
zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v gospodarskih conah v Črenšovcih, ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
-
kmetijska dejavnost se usmerja v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo,
-
turistična dejavnost se usmerja na obstoječa območja ob Muri, v zaselek Kamenci in na območje mlina v Trnju,
-
v naselju Črenšovci se zagotovi stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti ter območij za stanovanja,
-
ohrani se prostorska identiteta naselij,
-
v skladu z občinskim lokalnim energetskim konceptom se izkorišča obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alternativne vire energije (biomasa, bioplin, sončna energija, energija okolja ipd.),
-
ohranjati in vzdrževati območja varstva narave.«
6. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da glasi:
»(1) Občina Črenšovci je povezana s sosednjimi občinami Beltinci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Lendava, Razkrižje in Ljutomer z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave med večjimi lokalnimi centri, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah.«
7. člen
Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja v vsa naselja, dejavnosti večjega obsega pa v gospodarsko cono v občinskem središču Črenšovci in k obstoječi gospodarski coni na meji z Občino Odranci. Ker v občinskem središču ni prostorskih možnosti, se razširi obstoječa obrtna cona na južnem delu naselja.«
Četrti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se povečajo območja obstoječih igrišč na katerih se uredi potrebna infrastruktura.«
8. člen
Drugi odstavek 7. člena se spremeni, da se glasi:
»(2) Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So strnjena bivalna, podeželska naselja z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servise in rekreacijo.«
9. člen
Zadnji stavek prvega odstavka 9. člena se izbriše.
Četrti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Turistične pešpoti se v občini urejajo, načrtuje se sprotno vzdrževanje. Kolesarske poti potekajo vzporedno z javnimi cestami ter po javnih cestah in poteh. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih cestah.«
Peti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Javni potniški promet je v upadanju, kljub temu bo občina v prihodnosti še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, zagotovil se bo tudi varen dostop do njih.«
Za petim odstavkom 9. člena se dodajo šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
(6)
Spodbuja se izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov.
(7)
Na območju Občine Črenšovci se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe, gospodarske cone ipd.). Ob objektih javnega značaja, trgovskih centrih itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.
(8)
Istočasno se v centralnih delih naselij v občini zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.«
10. člen
Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Preko območja Občine Črenšovci poteka obstoječi prenosni plinovod z oznako R15 ter načrtovani prenosni plinovod z oznako M9 Lendava – Kidričevo, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt. Distribucijski plinovod v Občini Črenšovci še ni zgrajen, v primeru izkazanega interesa po priključevanju, bo občina vzpodbujala izvedbo priključkov v vseh naseljih.«
Četrti odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Na območju Občine Črenšovci so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: visokonapetostno omrežje (110 kV in 35 kV), srednje napetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV, ter pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Lendava. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.«
Za četrtim odstavkom 11. člena se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Na obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav ter objektov: 2 × 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince, 20 kV kablovodi in daljnovodi, 20/0,4 kV transformatorske postaje, 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.
(6)
V občini bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski izvedbi, izven mesta pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.
(7)
Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
(8)
Na območju občine je načrtovan tudi DV 2x110 vzankanje RTP Gomilice – Križ z predvideno RTP Gomilice – Križ, predvideni so tudi 20 kV kablovodi in daljnovodi, 20/0,4 kV TP in 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.
(9)
Dolgoročni razvoj omrežja na območju med RTP Murska Sobota in RTP Lendava je predviden v treh različnih variantah. Po varianti brez nove RTP 110/20 kV bo že do leta 2025 potrebna rekonstrukcija obstoječe RTP Murska Sobota (razširitev 20 kV stikališča in ojačitev transformacije), novega 110 kV omrežja pa ta varianta ne bo zahtevala. Po varianti razvoja omrežja z novo RTP 110/20 kV Odranci se ta RTP vključi v obstoječi DV 110 kV Ljutomer – Lendava, po varianti z novo RTP Dobrovnik pa se RTP vključi v bodoči DV 110 kV Murska Sobota – Lendava.
(10)
Pri dolgoročnem razvoju 110 kV omrežja na območju Štajerske, Koroške in Pomurja izpostavljamo le tiste ojačitve 110 kV omrežja, ki so pomembne za obravnavano območje z okolico. Poleg že omenjenega DV 110 kV Murska Sobota – Mačkovci – Lendava bodo potrebne precejšnje ojačitve 110 kV omrežja. Čimprej bo treba ojačiti omrežje med Mariborom in Mursko Soboto, saj je za pomursko 110 kV zanko problematičen izpad DV 2 x 110 kV HE Formin – RTP Ljutomer. V ta namen je treba obesiti še drugi sistem DV na odseku RTP 400/110 kV Maribor – RTP 110/20 kV Lenart (v začetnih 1.5 km dolžine je treba zgraditi nov DV), na odseku RTP Lenart – RTP Radenci je treba zgraditi nov dvosistemski DV, na odseku RTP Radenci – RTP Murska Sobota pa je treba zgraditi nov enosistemski DV ali pa zgraditi nov dvosistemski DV po obstoječi trasi. Poleg tega bo treba podvojiti zahodni del pomurske zanke na odseku RTP 400/110 kV Maribor – RTP 110/20 kV Sladki Vrh.
(11)
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05).
(12)
Za vse enosistemske daljnovode se predvidi rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.«
11. člen
Tretji odstavek 12. člena se izbriše.
12. člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V Občini Črenšovci so vodotoki reka Mura, ki je vodotok 1. reda, in potoki Črnec, Berek, Brodec, Struga, Suhi jarek ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice in mrtvice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.«
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države, opuščene gramoznice se uredijo v rekreacijska območja. Občina ohranja in vzdržuje vsa vodna in priobalna zemljišča ter poplavne površine.«
13. člen
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Razpršena gradnja v Občini Črenšovci je na območju romskega zaselka Kamenci in na območju romskega zaselka v Trnju sanirana. Romski zaselek Kamenci je postalo samostojno naselje, romski zaselek v Trnju pa se je vključil v naselje Trnje.«
14. člen
Četrti odstavek 17. člena se spremeni tako, da glasi:
»(4) Za razvoj dejavnosti občina načrtuje širitev poslovno-obrtne cone v Črenšovcih ter širitev obstoječe proizvodne cone na meji z Občino Odranci, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. Načrtovana je tudi širitev obrtne delavnice v Dolnji Bistrici. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo.«
Za petim odstavkom se doda šesti odstavek 16. člena, ki se glasi:
»(6) Na območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi na infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih območij. Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi gradnje objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih varstvenih območjih, območjih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst.«
15. člen
V prvem stavku drugega odstavka 18. člena se besedna zveza »vzpostavitev novega« zamenja s »krepitev«.
V četrtem odstavku 18. člena se beseda »opredeliti« zamenja z besedo »opredeli«.
16. člen
Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. V Občini Črenšovci so to predvsem kmetijska zemljišča in geotermalna voda. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju Občine Črenšovci so možne agrarne operacije, na območju varstva narave pa komasacije in nezahtevne agromelioracije. Spodbuja se usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.«
Na koncu četrtega odstavka 19. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Revitalizira se tudi opuščen mlin v Trnju in se nameni za turistične namene.«
Za petim odstavkom 19. člena se dodajo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Zagotovi se ohranjanje in obnova krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem pa se upošteva varstvene cilje SPA in SCI Mura.
(7)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem se upošteva varstvene cilje varovanih območij Mura in ohranjanje značilnosti, zaradi katerih so bile opredeljene naravne vrednote.
Območja agrarnih operacij se opredelijo kot enote urejanja prostora, za katere se pravila rabe ter obseg območja, na katerih se ohranjajo varovani habitatni tipi in habitati vrst, določijo s podrobnimi izvedbenimi pogoji na konkretno enote urejanja prostora. Zagotovi se ohranitev obsega in ekoloških značilnosti traviščnih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov zavarovanih vrst. Na območjih agrarnih operacij se opredeli obseg in lokacija mejic in gozdnih otokov. Na območjih, pomembnih za biotsko pestrost, se posegov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, ki bi vplivali na dejavnike, pomembne za ekološko stanje varovanih habitatnih tipov oziroma habitatov zavarovanih vrste, ne načrtuje in izvaja. Ob vodotokih se določi pas, na katerem se vzpostavi ali ohranja priobalna lesna zarast in visoko steblikovje kot puferska cona. Na delih varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se ohranijo značilnosti, zaradi katerih je območje določeno kot naravna vrednota.
(8)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V območjih koridorjev ogroženih vrste in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(9)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja. Načrtuje se ohranitev vodnih teles (mrtvic), s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. V obalnem in priobalnem pasu voda se ne izvaja posegov, ki bi ogrožali ohranjanje biotske raznovrstnosti.«
17. člen
Na koncu prvega odstavka 20. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Iz opozorilne karte poplav so evidentirane zelo redke poplave na območju med naseljema Žižki in Dolnjo Bistrico.«
18. člen
V drugi alineji drugega odstavka 21. člena se beseda »Kamence« spremeni v besedo »Kamenci«.
19. člen
V tretjem odstavku 22. člena se črka »s« spremeni v besedo »se«.
20. člen
V poglavju III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA se členi od 23. do 49. člena črtajo ter nadomestijo z novim besedilom, ki glasi:
»III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe zemljišč
23. člen
(enote urejanja prostora)
(1)
Enote urejanja prostora (v nadaljevanj: EUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP so naselja, zaselki in deli naselij Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. Na EUP je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.
(2)
Pregled enot urejanja prostora v Občini Črenšovci:
|
Naselje
|
Opis enote
|
Oznake enote
|
Šifra in opis
podrobne
namenske rabe
|
Območja režimov
|
Faktor
zazidanosti-(FZ)/izrabe- (FI)
|
Način urejanja
|
PIP
v členu
|
|
Črenšovci
|
Podeželsko naselje –zahodni del
|
ČR 1
|
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
VC-celinske vode
|
KD
(13338)
NV
(6956)
VVO (3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
|
/
|
25. člen
|
|
Črenšovci
|
Podeželsko naselje –osrednji del
|
ČR 2
|
SK-površine podeželskega naselja
CD-osrednja območja centralnih dejavnosti (gasilsko – vaški dom)
PC-površine cest
O-območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje)
|
KD
(13337)
NV
(6956)
VZ
VVO (1,2,3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD)
|
/
|
25. člen
|
|
Črenšovci
|
Stanovanjsko naselje – nad centralnim delom naselja
|
ČR 3
|
SS-stanovanjske površine
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vrtec)
PC-površine cest
|
KD
(1104)
VVO
(2,3)
HMO
|
FZ
0,2 – 0,4 (SS)
0,6 (CD)
|
/
|
25. člen
|
|
Črenšovci
|
Centralni del naselja
|
ČR 4
|
SSm-mešane stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
|
KD
(1145, 8405, 13339)
HMO
|
FZ
0,2 – 0,4 (SSm)
FZ 0,6 (CU) (odstopanje do 0,8 na CU)
|
/
|
26. člen
|
|
Črenšovci
|
Kmetija na robu centralnega dela naselja
|
ČR 4/1
|
SK-površine podeželskega naselja
|
HMO
|
FZ
0,2 – 0,4
|
/
|
26. člen
|
|
Črenšovci
|
Obstoječa obrtna cona
|
ČR 5
|
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
|
HMO
|
/
|
/
|
28. člen
|
|
Črenšovci
|
Nova obrtna cona
|
ČR 6
|
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
|
HMO
|
/
|
OPPN
(URL RS št. 61/14)
|
35. člen
|
|
Črenšovci
|
Novo stanovanjsko naselje
|
ČR 7
|
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest
|
HMO
|
/
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Črenšovci
|
Romski zaselek »Kamenci«
|
ČR 8
|
SSm-mešane stanovanjske površine
CD-druga območja centralnih dejavnosti (muzej)
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (konjušnica)
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
|
KD
(29941)
HMO
|
/
|
OPPN
(URL RS, št. 33/11, 8/12)
|
35.a člen
|
|
Črenšovci
|
Opuščena gramoznica
|
ČR 9
|
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
VC-celinske vode
|
/
|
/
|
/
|
32. člen
|
|
Črenšovci
|
Pokopališče
|
ČR 10
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine (parkirišče ob pokopališču)
|
KD
(1145)
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
Črenšovci
|
Gospodarska cona
|
ČR 15
|
IG-gospodarska cona
|
KD (29941)
Pp, Pm, Ps
HMO
|
FZ
0,8
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Žižki
|
Podeželsko naselje
|
ŽI 1
|
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
|
KD
(13341, 21348)
EPO
NATURA
VVO (2,3)
HMO
|
FZ
0,2-0,4 (SK)
0,6 (CD)
0,8 (IG)
|
/
|
25. člen
|
|
Žižki
|
Podeželsko naselje
|
ŽI 1/1
|
SSm-mešane stanovanjske površine
|
FZ
0,2-0,4
|
25. člen
|
||
|
Žižki
|
Obrtna cona
|
ŽI 2
|
IG-gospodarska cona
ZD-druge urejene zelene površine
|
EPO
NATURA
|
FZ
0,8 (IG)
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Žižki
|
Stanovanjsko naselje
|
ŽI 3
|
SS-stanovanjske površine
|
HMO
|
/
|
OPPN
(URL RS,. št. 82/12)
|
35.a člen
|
|
Žižki
|
Pokopališče
|
ŽI 4
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine (parkirišče ob pokopališču)
|
HMO
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
Trnje
|
Podeželsko naselje
|
TR 1
|
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vaško – gasilski dom)
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge urejene zelene površine,
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine (parkirišče)
K2-druga kmetijska zemljišča
VC-celinske vode
|
KD
(1176, 13342, 13343)
NV
(6956)
EPO
NATURA
VVO (2,3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD)
|
/
|
25. člen
|
|
Trnje
|
Romski zaselek
|
TR 2
|
SS-stanovanjske površine
|
HMO
|
FZ
0,4
|
/
|
25. člen
|
|
Trnje
|
Čistilna naprava
|
TR 3
|
O-območje okoljske infrastrukture
|
EPO
NATURA
HMO
|
/
|
/
|
30. člen
|
|
Trnje
|
Opuščena gramoznica
|
TR 4
|
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
VC-celinske vode
|
HMO
|
/
|
/
|
32. člen
|
|
Trnje
|
Pokopališče
|
TR 5
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-druge prometne površine (parkirišče ob pokopališču)
|
Pp, Pm
HMO
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
Trnje
|
Mlin
|
TR 6
|
BT-površine za turizem
|
NV
(6956, 7313)
EPO
NATURA
Pp
|
/
|
/
|
32.a člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Podeželsko naselje – zahodni del
|
BI 1
|
SK-površine podeželskega naselja
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (rastlinjak)
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
EPO
NATURA
VVO (3)
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,8 (IK)
|
/
|
25. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Podeželsko naselje – zahodni del-gospodarska cona
|
BI 1/1
|
IG-gospodarska cona
|
/
|
FZ
0,8
|
/
|
25. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Kmetija
|
BI 2
|
A-površine razpršene poselitve
|
EPO
NATURA
VG
|
/
|
/
|
33. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Podeželsko naselje
|
BI 4
|
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine (parkirišče)
O-območja okoljske infrastrukture
(vodno zajetje)
K2- druga kmetijska zemljišča
|
EPO
NATURA
VZ
VVO (1,2,3)
POPLAVE HMO
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD)
0,8 (IG)
|
/
|
25. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Podeželsko naselje –stanovanjski del
|
BI 4/1
|
SSm-mešane stanovanjske površine
|
HMO
|
FZ
0,2 – 0,4
|
25. člen
|
|
|
Gornja Bistrica
|
Stanovanjsko naselje
|
BI 5
|
SS-stanovanjske površine
|
/
|
/
|
OPPN
(URL RS, št. 33/11)
|
35.a člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Parkirišče
|
BI 6
|
PO-ostale prometne površine (parkirišče za tovorna vozila)
|
/
|
/
|
/
|
34. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Mešane dejavnosti
|
BI 7
|
CU-osrednje območje centralnih dejavnosti (mlin, stanovanja)
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
|
/
|
FI
1,6 (CU)
|
/
|
27. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Pokopališče
|
BI 7/1
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-druge prometne površine (parkirišče ob pokopališču)
|
/
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
Srednja Bistrica
|
Pokopališče
|
BI 8
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
|
Srednja Bistrica
|
Podeželsko naselje
|
BI 9
|
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednje območje centralnih dejavnosti
(gasilski dom, kulturni dom, kapelica, večstanov. obj. ipd.)
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vrtec, šola …)
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
|
KD
(1175, 18277)
EPO
NATURA
HMO
|
FZ 0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD, CU)
|
/
|
25. člen
|
|
Srednja Bistrica
|
Šola in igrišče
|
BI 11
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (osnovna šola, vrtec, športni klubski objekt)
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
|
EPO
NATURA
|
FI
1,6 (CD)
|
/
|
27. člen
|
|
Srednja Bistrica
|
Čistilna naprava
|
BI 12
|
O-območje okoljske infrastrukture
|
EPO
NATURA
|
/
|
/
|
30. člen
|
|
Srednja Bistrica
|
Turistično – rekreacijsko območje »Kantina«
|
BI 13
|
BT-površine za turizem
|
NV
(4424, 7469)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
DPNp
|
/
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Podeželsko naselje
|
BI 14
|
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
G-gozdna zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
|
KD
(13340)
NV
(338, 7469)
EPO
NATURA
VG
VVO (2)
POPLAVE HMO DPNp
|
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD)
|
/
|
25. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Podeželsko naselje – zaselek
|
BI 15
|
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
|
NV
(338)
EPO
NATURA
|
FZ 0,2 – 0,4 (SK)
|
/
|
25. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Podeželsko naselje – zaselek
|
BI 16
|
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
|
NV
(338)
EPO
NATURA
|
FZ 0,2 – 0,4 (SK)
|
/
|
25. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Pokopališče
|
BI 17
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
|
EPO
NATURA
|
/
|
/
|
31. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Turistično območje »Bobri«
|
BI 18
|
BT-površine za turizem,
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
|
NV
(338)
EPO
NATURA
|
/
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Turistično območje »Bobri«
|
BI 18/1
|
VC-celinske vode
|
NV
(338)
EPO
NATURA
OU
|
/
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Gornja Bistrica
|
Območje krajine z razpršeno poselitvijo v območju
varstva narave
|
BI 19
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
|
EPO
NATURA
VG
VVO (2,3)
|
/
|
/
|
36. člen
|
|
Gornja Bistrica,
Dolnja Bistrica
|
Območje krajine ob nasipu
|
BI 20
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
VI-območja vodne infrastrukture
|
NV
(338, 4424, 6947, 7089, 7314, 7419, 7469)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
DPNp
OU
|
/
|
/
|
36. člen
|
|
Dolnja Bistrica
|
Obrtna delavnica
|
BI 22
|
IG-gospodarska cona
ZD-druge urejene zelene površine
|
EPO
NATURA
HMO
|
/
|
/
|
29. člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine med naselji
|
ČR 11
|
O-območja okoljske infrastrukture
(vodno zajetje)
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
PC-površine cest
|
KD
(1145,
30032, 30033, 30034)
EPO
NATURA
VG
VZ
VVO (1,2,3)
Pp, Pm, Ps
POPLAVE
HMO
OU
|
/
|
/
|
36. člen
|
|
Črenšovci
|
Geotermalna vrtina
|
ČR 12
|
LP-površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo (geotermalna vrtina)
|
EPO
NATURA
POPLAVE
HMO
|
/
|
pOPPN
|
35. člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 13
|
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
O-območje okoljske infrastrukture
(vodno zajetje)
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2- druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
|
KD
(1104, 13343, Carta)
NV
(6956, 7313)
EPO
NATURA
VZ
VVO (1,2,3)
Pp, Pm, Ps, Pv
HMO
OU
|
/
|
/
|
36. člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 14
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
EPO
NATURA
VVO (3)
POPLAVE
HMO
|
/
|
/
|
36. člen
|
|
Območje občine
|
Državni prostorski načrt
|
ČR 16-DPA
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
|
DPA
|
DPN
(URL RS, št. 55/12)
|
35.a člen
|
|
|
Območje občine
|
Državni prostorski načrt
|
ČR 17-DPA
|
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
|
KD
(30032, 30033, 30034)
EPO
NATURA
VVO (3) POPLAVE
HMO
DPA
OU
|
/
|
DPN
(URL RS, št. 55/12)
|
35.a člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 18
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
|
NV
(338, 1432, 6954, 7020, 7084, 7314, 7419,
7469,)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
HMO
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 19
|
PC-površine cest
T-območja komunikacijske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča
VI-območja vodne infrastrukture
|
KD
(30032, 30033, 30034)
NV
(6954, 7469)
EPO
NATURA
VG
VVO (2,3)
POPLAVE
HMO DPNp
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 20
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
|
NV
(1431, 6954)
EPO
NATURA
VVO (3)
POPLAVE
HMO
DPNp
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 21
|
G-gozdna zemljišča
|
EPO
NATURA VVO (3) POPLAVE
HMO
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 22
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
|
EPO
NATURA VVO (3) POPLAVE HMO
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 23
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
EPO
NATURA VVO (3) POPLAVE HMO
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 24
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
O-območja okoljske infrastrukture
(vodno zajetje)
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
KD (13340)
EPO
NATURA
VZ
VVO (1,2,3)
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje krajine
|
ČR 25
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
|
EPO
NATURA POPLAVE HMO
|
/
|
/
|
36.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko ČR 1
|
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
NV
(6954)
EPO
NATURA POPLAVE HMO
DPNp
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko ČR 2
|
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
EPO NATURA HMO
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko ČR 3
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
NV
(7314, 7469)
EPO
NATURA
VG POPLAVE
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko ŽI 1
|
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
OO-ostala območja
|
EPO NATURA
VVO (3) POPLAVE HMO
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko ŽI 2
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
|
EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko DBI 1
|
A-površine razpršene poselitve
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinska voda
|
NV
(338, 7314, 7419)
EPO
NATURA
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko SBI 1
|
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
E-območja energetske infrastrukture
|
NV
(6954)
EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO DPNp
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
|
Območje občine
|
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko TR 1
|
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
|
EPO NATURA HMO
OU
|
/
|
/
|
36.
člen
40.
člen
|
* Pomen uporabljenih izrazov in kratic v stolpcu Območja režimov: KD – objekti in območja nepremične kulturne dediščine (evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine), evidentirani v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (julij 2014); NV – območja naravnih vrednot, določena na podlagi Pravilnika URL RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10); EPO – ekološko pomembna območja, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); NATURA – posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl. Us.), 3/14); VG – območja varovalnih gozdov, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13); VZ – vodna zajetja, iz evidence, ki jo vodi ARSO (november 2014); VVO (1,2,3) – varstvena območja (kategorija vodovarstvenega območja) iz evidence, ki jo vodi ARSO (november 2014); Pp, Pm, Ps, Pv – razredi poplavne nevarnosti, določeni na osnovi izdelane hidrološke študije (Pp – območje preostale nevarnosti, Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti); POPLAVE – poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi ARSO (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence MKO, februar 2014; DPA – območja veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; DPNp – območja predvidenih državnih prostorskih aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; OU – omilitveni ukrep, povzet iz strokovne podlage »Usmeritev izdelovalcu dopolnitev za OPN Črenšovci oziroma načrtovalcu komasacij«, ki jo je izdelal VGB Maribor (decembra 2012 in maja 2013).
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja prostora v naseljih
24. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1)
Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
-
namembnost in vrsto posegov v prostor,
-
lego, velikost in oblikovanje objektov,
-
parcelacijo,
-
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
-
celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
-
varovanje zdravja ljudi,
-
drugo.
(2)
V vseh EUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:
• izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
• sprememba namembnosti objekta,
• pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
• vzdrževanje objekta in naprav,
• dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
• gradnja in postavitev objektov iz Priloge 1 tega odloka ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
(3)
Pri gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju vseh objektov ne glede na zahtevnost se upošteva značilnosti pomurske arhitekture.
(4)
Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP so podlaga podrobne opredelitve objektov veljavni predpisi klasifikacije vrst objektov. Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja predmetnega prostorskega akta (SD OPN 1).
(5)
Kot sestavni del izvedbenega dela prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 24. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(6)
Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, temveč so v grafičnih prikazih izvedbenega dela prostorskega načrta označene na kartah »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«, kot obstoječe ali predvidene ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(7)
Vris prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC je bil risan na zemljiško parcelo. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi.
25. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih naselij)
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na EUP z oznakami ČR 1, ČR 2, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15 in BI 16, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali dvo stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske (do velikosti samostojnega objekta 200 m2 prodajne površine), družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami (pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice ipd.) ter skladišči,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov,
• objekti iz Priloge 1.
(2)
Na EUP z oznakami ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS in SSm, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali več stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske in storitvene dejavnosti (kot spremljajoče dejavnosti ob/v stanovanjskem objektu),
• druge nestanovanjske stavbe,
• rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov pod pogojem, da se ne poveča kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov na posamični kmetiji,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(3)
Na EUP ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 4, BI 9 in BI 14 na območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD in CU, ki so namenjena za družbene dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, verski dom, vzgojno-izobraževalni objekti, mrliške vežice ipd.) ter bivanju, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno in več stanovanjske stavbe na območju CU,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske stavbe, storitvene in gostinske stavbe,
• stavbe za družbene, športne, verske, kulturne, vzgojno-izobraževalne (vrtec, šola ipd.) in storitvene dejavnosti,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti – prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarnes pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(4)
Na EUP TR 1 in BI 14 na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji in športu, so dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave: drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), gradnja prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, objekti iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna). Na območju ZS je poleg navedenega možna postavitev ograj, škarp, vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem in urbana oprema.
(5)
Na EUP TR 1, BI 1 in BI 14 so na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so namenjene ostalim zelenim površinam, dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave: gradbeno inženirski objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju ter objekti iz Priloge 1.
(6)
Na EUP ŽI 1 in BI 4, na območju obstoječih delavnic, in na EUP BI 1/1, na območju vrtnarije, so na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe IG, ki so namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in industrijskim dejavnostim, dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave:
• obrtne, proizvodne stavbe in skladišča iz skupine industrijskih stavb in skladišč,
• stavbe za trgovske, gostinske (kot del osnovne dejavnosti) in storitvene dejavnosti,
• poslovne in upravne stavbe,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, manjše toplarne, sončne elektrarnekot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• ter objekti iz Priloge 1.
(7)
Na območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na območju javnih cest, na območju varovalnih pasov je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev ter tekoča vzdrževalna dela, prometne infrastrukture, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture ter objekti iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(8)
Na EUP ČR 1 in TR 1 so na območjih obstoječih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe VC ter na priobalnih zemljiščih in na območjih obstoječe ali predvidene vodne infrastrukture, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev), ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitve:
-
objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
-
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
-
objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter objekti iz Priloge 1.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(9)
Na EUP ČR 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9 in BI 14 so na območjih, ki se nanašajo na namensko rabo kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2 dopustni posegi iz 36. člena tega odloka, ki so določeni za kmetijska zemljišča (K1 in K2).
(10)
Na EUP ČR 2 in BI 4 je na območjih vodnih črpališč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so označena z oznako podrobnejše namenske rabe O, dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo in predpisu o njegovem varovanju ter postavitev objektov iz Priloge 1, ki so skladni z odlokom o varovanju. Okolica črpališča se lahko ogradi.
(11)
Na EUP BI 1 in BI 14 so na območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G, dopustni posegi iz 36. člena tega odloka.
(12)
Na EUP BI 1 so na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, ki so namenjena površinam z objekti za kmetijsko proizvodnjo, dopustni posegi iz 24. člena (razen spremembe namembnosti) za rastlinjake za vzgojo vrtnin in cvetja s spremljajočimi objekti namenjeni delovanju dejavnosti na območju ter gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1.
(13)
Na EUP TR 1 in BI 4 je na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, ki so namenjene ostalim prometnim površinam, možna ureditev parkirišč, gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1.
b)
Pogoji glede lege objektov
(1)
Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin pa 5,0 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč drugega reda je najmanj 5,0 m, od prvega reda pa 15,0 m.
(2)
Ob ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni, nezahtevni in enostavni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3)
Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov oziroma kjer gradbena linija ni razpoznavna ali prikazana v grafičnih prikazih v 10 m odmiku od ceste. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico oziroma se posnema vzorec pozidave.
(4)
Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekte za centralne dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah, če je do parcele zagotovljen dovoz z javne ceste. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele že urejena javna dovozna pot. Garaže za lastne potrebe, nastreški, terase, zimski vrtovi, vetrolovi se lahko umestijo pred glavno fasado objekta v kolikor zagotavljajo predpisane odmike in ne rušijo vzorca poselitve.
c)
Pogoji glede velikosti
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Upošteva se faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4 pri parcelah s stanovanjskimi objekti, 0,6 pri družbenih in drugih javnih objektih in 0,8 na območju proizvodnih dejavnosti.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina javnih (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekti za centralne dejavnosti) in kmetijskih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom (najvišja točka objekta ne sme presegati 10 m). V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih.
č)
Pogoji glede oblikovanja
(1)
Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 (razmerje se ne upošteva na EUP ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2), lahko je lomljena v L ali U. Z dozidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.
(2)
Strehe na vseh stavbah morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe na vseh območjih tega člena so lahko tudi zamaknjene dvokapnice. Nižji nakloni dvokapnih streh (so možne tudi na območju SS in SSm) ter povsem ravne (razen na kmetijskih in gostinskih) in enokapne strehe (razen na gostinskih) so možne na nestanovanjskih objektih in na večstanovanjskih objektih. Strehe in oblika silosov, kapel, gasilnih stolpov, gradbeno inženirskih objektov ter drugih podobnih objektov se prilagodi namenu. Pri novogradnjah na vseh namenskih rabah iz tega člena se strehe stavbnih mas lahko kombinirajo tako, da je večji del strehe stavbe dvokapne (npr. 2/3), manjši del stavbe pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Dvokapni del stavbe mora vizualno prevladovati in slediti vzorcu obulične pozidave. Štirikapne strehe so možne na območju obstoječih štirikapnic, kjer gre za zapolnitev prostih vrzeli. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne tudi na manjših pomožnih objektih ter enostavnih in nezahtevnih objektih, ki so lahko samostojni ali prizidani k stavbi.
(3)
Fasade so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu ali kamnu.
(4)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5)
Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(7)
Robne dele parkirišč za tovornjake na EUP ŽI 1 in TR 1 se naj zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo.
d)
Pogoji in merila za parcelacijo
(1)
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se na njih izvaja gradnja, je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Parcelacija naj bo prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
(2)
Širina novih dovoznih cest, ki se načrtujejo za dostop do stanovanjskih objektov v ozadju obcestne zazidave, mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1)
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetije se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka ter vizualno zavarovani. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
(2)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
(3)
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1)
Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP ČR 1, ČR 2, ČR 3, BI 9, BI 14, TR 1 in ŽI 1 se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2)
V območje kulturne dediščine na EUP ČR 3 se ne sme postavljati pomožnih objektov, graditi javno gospodarsko infrastrukturo ali posegati v območje na način, ki utegne poškodovati najdišče. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
če ni možno najti drugih rešitev in
-
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3)
Na EUP ČR 1, ČR 2, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15, BI 16, ŽI 1 in TR 1 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri načrtovanju komasacij na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v 40. členu tega odloka.
(4)
Pri načrtovanju posegov na EUP ČR 1, ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4 in BI 14 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč, ki se nahajajo na območju Občine Črenšovci.
(5)
Na EUP ŽI 1 in TR 1 na parkiriščih za tovornjake morajo biti vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki. Stik oporečnih padavinskih voda s podtalnico ni dovoljen.
(6)
V primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 je potrebno objekte zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda. Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih (številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti so razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta.
(7)
Pri načrtovanju posegov na EUP BI 4 in BI 14, ki se nahajajo na območju poplav iz opozorilne karte poplav, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(8)
Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(9)
Pri posegih v prostor na EUP BI 14, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(10)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP BI 14 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za plinovod.
(11)
Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1)
Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi v stavbo ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
26. člen
(centralni del naselja Črenšovci)
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na EUP ČR 4 na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Črenšovci, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki je namenjeno centralnim dejavnostim za oskrbne, storitvene, družbene, športne in kulturne dejavnosti ter bivanju, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno in več stanovanjske stavbe,
• gostinske in nastanitvene stavbe,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
• stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1 in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
(2)
Na območju, z oznako podrobnejše namenske rabe SSm na EUP ČR 4, ki je namenjeno za mešano stanovanjsko rabo, in SK na EUP ČR 4/1, ki je namenjeno za stanovanja s kmetijsko dejavnostjo, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali dvo stanovanjske stavbe,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti (na območju SK ali obstoječih kmetij znotraj SSm), vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami (pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice ipd.) ter skladišči,
• druge nestanovanjske stavbe (kmetijske le na območju SK ali na območju obstoječih kmetij znotraj SSm),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1 ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
Kmetijski objekti za rejo živali, ki so v območju EUP s podrobnejšo namensko rabo SSm, se ne smejo povečevati, prav tako se ne sme povečati njihova kapaciteta.
(3)
Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na območjih javnih cest, na območjih varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi oziroma gradnja, odstranitev, tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije:
-
prometne infrastrukture,
-
avtobusnih postajališč,
-
kolesarskih in peš površin,
-
podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
-
objekti iz Priloge 1.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(4)
Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev: ograje ob igrišču, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, prometne infrastrukture, drugih gradbenih inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), objektov iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
(5)
Na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so namenjena športnim centrom, so na EUP ČR 4 dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za:
• družbene in športne objekte namenjene dejavnosti na območju,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeno inženirske objekte, ki so namenjeni dejavnosti na območju ali so povezovalni vodi ter
• objekti iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
b)
Pogoji glede lege objektov
(1)
Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2)
Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c)
Pogoji glede velikosti
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša na območju centralnih dejavnosti 0,6, na območju stanovanj pa 0,4. Možna so odstopanja z zmanjšanjem faktorja zazidanosti na območju centralnih dejavnosti do 0,8 in na območju stanovanj do 0,6, če je zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje objekta.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je dve etaži nad urejenim terenom, višina večstanovanjskih in javnih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in kote pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih.
č)
Pogoji glede oblikovanja
(1)
Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne in enokapne strehe so možne izjemoma, kadar gre za kvalitetno moderno arhitekturo. Enokapne in ravne strehe so možne tudi na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter na javnih objektih. Nižji nakloni streh so možni na nestanovanjskih objektih. Strehe so lahko tudi zamaknjene dvokapnice. Kapele, gasilski stolpi, gradbeni inženirski objekti ter drugih podobni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Pri novogradnjah se strehe stavbnih mas lahko kombinirajo tako, da je večji del strehe objekta dvokapne (npr. 2/3), manjši del objekta pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Fasade so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu.
(2)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(3)
Ob igrišču je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami.
(4)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko višja (do 1,60 m). Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitne mreže oziroma varovalna ograja ob športnih površinah in objektih so lahko višine do 5,0 m.
(5)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d)
Pogoji in merila za parcelacijo
(1)
Vsaka samostojna parcela na kateri je objekt, mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
(3)
Gradbene parcele naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1)
V enotah kulturne dediščine na EUP ČR 4 so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP se pridobijo kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
(2)
Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(3)
Poleg navedenih pogojev za EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
27. člen
(območja centralnih dejavnosti v ostalih naseljih)
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na EUP z oznakami BI 7 in BI 11 na območjih centralnih dejavnosti, z oznako CD in CU, ki so namenjena za družbene dejavnosti, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
• poslovne in upravne stavbe s stanovanji (stanovanja le na območju CU),
• stavbe za storitvene in trgovske dejavnosti, gostinske, obrtne in tudi druge obstoječe proizvodne dejavnosti s skladišči, na EUP BI 7 lahko v kombinaciji s stanovanji,
• druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeni inženirski objekti (prometno infrastrukturo, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(2)
Na območjih zelenih površin na EUP BI 7 in BI 11, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji, je dopustna gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje, ograje ob igrišču, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, drugih gradbenih inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter montažnih (uta, nadstrešek) in začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna) ter objektov iz Priloge 1.
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1)
Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
(2)
Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko 4 etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, razen na poplavnih območjih, pri določanju kote kleti in kote pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti.
(3)
Strehe na vseh objektih so lahko dvokapne, enokapne v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino. Dvokapne strehe so lahko tudi zamaknjene.
(4)
Fasade so svetlih barv, lahko se delno obdelajo v lesu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.