TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Univerze v Ljubljani, Zdravstvene fakultete, št. HAB-113-S4/2013 z dne 17. 2. 2014 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

V obravnavani zadevi se prvostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ki pa ga vsebinsko ne povzema, ampak navaja zgolj to, da je Študentski svet svoje negativno mnenje izčrpno obrazložil. Pri tem pa v odločbi tudi ni navedeno, iz katerih razlogov je organ sledil temu mnenju, nikjer ni opredelitve do vsebine tega mnenja. Navedeno je zgolj to, da se je senat dne 27. 1. 2014 na svoji drugi redni seji seznanil z negativnim mnenjem Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. Nadalje je navedeno, da glede na to, da je mnenje Študentskega sveta negativno, so člani senata izvedli glasovanje in odločili, da se tožnika ne izvoli v naziv. Taka odločitev pa v obrazložitvi nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti.

Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti tako do rezultatov študentskih anket kot do vsebine mnenja Študentskega sveta in pojasniti, zakaj sprejema oziroma ne sprejema vsebine tistega, kar iz tega mnenja in rezultatov študentskih anket izhaja.

Prvostopenjski organ je avtonomen pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Tako senat fakultete lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kakorkoli se tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov sledi enemu mnenju, ne pa argumentom, ki temu mnenju nasprotujejo.