Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-85/2017, stran 358 DATUM OBJAVE: 13.1.2017

VELJAVNOST: od 21.1.2017 / UPORABA: od 21.1.2017

RS 2-85/2017

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 21.1.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 21.1.2017
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
85. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 16. redni seji dne 22. decembra 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu

1.1 Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu (v nadaljevanju tudi OPPN ali akt). Odlok je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na območju urejanja. Izdelan je na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 92/13 – obv. razl.), izdelalo pa ga je podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine.

2. člen

(vsebina akta)
OPPN vsebuje:
1.0
Besedilo
 
1.1
Splošne določbe
 
1.2
Opis prostorske ureditve
 
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor po prostorskih enotah (E)
 
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
 
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
 
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
 
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
 
1.8
Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
 
1.9
Drugi pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija
 
1.10
Prehodne in končne določbe
 
2.0
Kartografski del
 
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih
 
2.1.1
Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13)
M 1:5000
2.1.2
Geodetski načrt
M 1:1000
2.1.3
Situacija katastra z obstoječo parcelacijo na ortofoto 
M 1:5000
2.2.
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
 
2.2.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 
M 1:7500
2.2.2
Prikaz predvidenih rušitev stavb in infrastrukture 
M 1:1000
2.2.3
Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova 
M 1:1000
2.2.4
Načrt parcelacije 
M 1:1000
2.2.5 
Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture
 
2.2.5.1
Zasnova ureditve omrežja GJI – energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture ter priključevanja objektov
M 1:1000
2.2.5.2
Zasnova ureditve omrežja GJI – prometne infrastrukture
M 1:1000
2.2.5.3
Profili javnega prostora
M 1:200
2.2.6
Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra
M 1:1000
2.2.7
Vplivno območje v času gradnje 
M 1:1000
2.2.8
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami
M 1:1000
2.3.1
Vplivno območje v času obratovanja 
M 1:1000
3.0
Priloge
 
3.1
Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
 
3.2
Prikaz stanja prostora
 
3.3
Strokovne podlage
 
3.4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
 
3.5
Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve
 
3.6
Povzetek za javnost

3. člen

(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave)
V tem aktu uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150/04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 – ZDavNepr), v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) ter Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN).
V aktu pa se uporabljajo tudi naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov:
E – prostorske enote
EKO – elektronsko komunikacijsko omrežje
GJI – gospodarska javna infrastruktura
OPN – Občinski prostorski načrt Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 92/13 – obv. razl.)
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
OU OPPN– območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PNRP – podrobna namenska raba prostora
SVPH – stopnja varstva pred hrupom (po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10)
TP – transformatorska postaja
Javni program/vsebine – mestotvorne vsebine (lokali storitvenih, trgovskih, gostinskih, finančnih in poslovnih dejavnosti ipd.).

1.2 Opis prostorske ureditve

4. člen

(lega, razmerja s sosednjimi naselji, opis stanja)

(1)

OU se nanaša na območje veljavnega zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu ter na južno ležeče območje stavbnih zemljišč. Območji sta v OPN opredeljeni kot EUP ŽA-1/9 in ŽA-1/19 in se nahajata na južnem robu mesta Žalec. OU je opredeljeno kot stavbno zemljišče s podrobnejšo namensko rabo gospodarske cone (z oznako IG), namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim oziroma bivanju. Manjši severovzhodni del OU v EUP ŽA-1/9 ima opredeljeno podrobnejšo namensko rabo kot stanovanjske površine (z oznako SS) in podrobneje določeno podrobnejšo namensko rabo kot stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (z oznako SSe).

(2)

OU leži med odprtim melioracijskim jarkom na jugu, lokalno cesto LC 490021 (Ulica Savinjske čete) na zahodu, lokalno zbirno cesto LZ 490162 (Cesta na Lavo) na severu in občinsko cesto JP 992921 (Cesta na Lavo) na vzhodu. V naravi so zemljišča v južnem delu kmetijska – njivske površine medtem, ko so v severnem delu delno tlakovana, delno neurejena, delno pa tudi že pozidana. Stavb v južnem delu območja ni, medtem ko sta v severnem delu vzpostavljena ena stavba večjih gabaritov in hiša. Na vzhodnem robu se nahaja nekaj stanovanjskih objektov manjšega merila.

5. člen

(območje urejanja)

(1)

OU obsega 5,28 ha zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: *102/2, 1942/9, 1942/7, 1007/29, *243/1, 1007/28, 1006/1, 1007/16, 1007/32, 1986/5, 1986/2, 1941/7, 1006/3, 1982/6, 1007/30, 1986/1, 2062, *102/3, 1007/8, 1006/4, 1007/13, 1007/26, 1009/2, 1942/16, 1001/3, 1942/17, 1007/27, 1007/31, 1986/6, 1007/14, 1007/20, 1986/3, 1986/8, 1982/7, 1942/10, 1986/3, 1004/3, 1004/21,1007/16, 1007/4, 1942/6, 1007/19, 1986/7, *219, 2061/1, *387, 1009/1, 974/18, 985/4, 986/4, 1009/3, 1942/7, vse k.o. Žalec.

(2)

Z gradnjo GJI bodo zunaj območja urejanja tangirana zemljišča naslednjih parc. št.: 973/2, 973/16, vse k.o. Žalec.

6. člen

(namen ureditve)
Razlogi za spremembe in dopolnitve OPPN so potrebe lastnikov, investitorjev po širitvi oziroma preselitvi obstoječih dejavnosti, objektov in manipulativnih površin za skladiščenje oziroma deponiranje gradbeno vodovodnih izdelkov, dejavnost servisiranja vozil ter širitvi in umeščanju površin in objektov za mirujoči promet (javna parkirišča oziroma garažna hiša). Hkrati je namen akta ureditev površin in objektov za dejavnosti v okviru nabora dejavnosti gospodarskih con ter ureditev vse pripadajoče prometne, komunalne, energetske ter ostale infrastrukture. Urbanistični razlogi v opredeljenem območju OPPN narekujejo vzpostavitev dolgoročnega razvojnega koncepta robnega dela mesta, ki mora biti mestotvorno univerzalen, hkrati pa usklajen s potrebami in možnostmi aktualnih investitorjev. Pri tem naj bo poudarek na oblikovanju skladnega urbanega stika med različnimi območji s stanovanjskimi, trgovsko-poslovno-upravnimi ter servisno-proizvodno-skladiščnimi dejavnostmi.

1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor po prostorskih enotah E

1.3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji

7. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
OU se nahaja na južnem robu mesta Žalec. Od jedra Žalca je oddaljeno do cca 400 m, nanj pa se neposredno navezuje preko Ulice Savinjske čete. Gre za lokalno pomemben vstopni prostor v mesto na njegovem južnem delu, kjer preko Ulice Savinjske čete dostopajo prebivalci zalednega podeželskega dela občine (Migojnice, Griže …). OU je del večjega kompleksa gospodarske cone na južnem robu mesta in se nahaja izven območja direktnih prometnih povezav z regionalnim središčem Celje, predvsem pa je relativno oddaljeno tudi od avtoceste (priključek Žalec–Arja vas) – cca 3 km. Leži ob vpadnici v mesto iz naselja Griže s pripadajočim zaledjem.

1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin

8. člen

(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve območja)
Organizacija prostora

(1)

Urbanistična zasnova območja je usklajena z izhodiščnimi elementi prostora, ki jih označujejo južni rob mesta Žalec, koridor železnice in obstoječa pozidava. Na podlagi slednjega je iz obstoječih nastavkov razvita mreža javnega prostora, ki določa dolgoročno, relativno univerzalno razvojno matrico tega dela mesta. Ob upoštevanju programskih vsebin se s tem območje urejanja členi v 9 prostorskih enot (E), ki jih določa notranja mreža poti. Prometno funkcionalno se območje navezuje na lokalni cesti (Cesta na Lavo in Ulica Savinjske čete). Zelena ureditev (gručasta visokorasla vegetacija) se oblikuje predvsem ob celotni dolžini Ulice Savinjske čete in se v severnem robu izteče vzdolž Ceste na Lavo. Tipični prečni profili cest imajo tudi pas zelenic, na katerih je mogoče vzpostaviti tudi drevorede. S slednjimi je opremljen tudi občutljiv stik vodotoka in južne ceste.
Razvoj programov, coniranje

(2)

Prostorske enote – E na ta način sovpadajo s posameznimi programi oziroma gospodarskimi subjekti – kot taki so lastniško in funkcionalno zaključene prostorske celote, bolj ali manj opredeljeni z robovi javnega prostora. Posamezne sorodne dejavnosti se conirajo v naslednjih prostorskih enotah:

-

E1a: vulkanizerske in podobne servisne storitve ter poslovno-trgovsko-skladiščne dejavnosti (enako v podenoti z oznako E1a-jpp, v podenoti z oznako E1a-jp le javni programi),

-

E1b: poslovno-trgovske dejavnosti (v podenoti z oznako E1b-jp le javni programi),

-

E2: javna garažna hiša oziroma javno odprto parkirišče za osebna vozila,

-

E3: proizvodnja, poslovno trgovske servisne skladiščne dejavnosti,

-

E3a: mirna proizvodnja (z manjšimi vplivi na okolje z vidika hrupa in prometa), poslovno-trgovsko-servisne-skladiščne dejavnosti,

-

E3b: stanovanjska dejavnost (oziroma dejavnosti kot jih dopušča OPN za PNRP z oznako SSe),

-

E4: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti,

-

E4a: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti,

-

E4b: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti.
Stavbna struktura gospodarske cone

(3)

Celovitost ureditve določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz opredelitev strukturnih osi ter vzporedno potekajočimi gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter členitev območja na prostorske enote (E). Tako so posamezne stavbe le gradniki prostorske strukture, dopolnjujejo pa jo zelene ureditve območja in ureditve javnega prostora.

(4)

Pretežni del splošne stavbne strukture je elementarnih geometrijskih oblik, organiziran na obodnih gradbenih linijah. Programsko in z vhodi za pešce naj bo vsaka posamezna enota organizirana glede na najpomembnejši javni prostor.
Javni prostor

(5)

Najpomembnejši javni prostor tvori prostor Ulice Savinjske čete, kjer se v južnem delu (E2) prične s predvideno garažno hišo oziroma odprtim parkiriščem za osebna vozila in se nato proti severu nadaljuje z opredeljenimi javnimi oziroma mestotvornimi vsebinami v E1b-jp in E1A-jp. Vzdolž omenjene ulice se tako razvija promenadni prostor pešca in kolesarja z dopolnilnimi vsebinami uličnega parterja. Sekvenca te ureditve se zaključi vzdolž Ceste na Lavo v severnem delu s parterjem pešca. Javni prostor prometnih, ne peščevih površin naj bo urejen v skladu s standardi varnega odvijanja prometa, prostor pešca pa naj bo ob omenjenih cestah oblikovan v merilu pešca s kakovostno raznovrstno in celovito ambientalno urbano opremo.
Zeleni sistem

(6)

OU je pri vedutah iz smeri ožjega centra Žalca vizualno relativno skrito. Izpostavljeno pa je iz južne smeri, saj tvori vstopni parter v mesto iz južne smeri. Ambientalno prostorsko pa je zelo izpostavljen stik s stanovanjsko sosesko vzdolž Ulice Savinske čete, ki mu je z arhitekturno prostorskim konceptom (zapiranje fasad, ki nimajo javnih vsebin oziroma odpiranjem slednjih), s standardom javnega prostora (promenado z vsebinami) in hortikulturno opremo, posvečena posebna pozornost. V sklopu ureditve zelenega sistema se tako vzdolž te oblikuje javni, ozelenjen ambient z vzpostavitvijo gručastih struktur srednje in visokorasle vegetacije, ki naj bi v podaljšku segale vse na rob jedra mesta. Podoben, vendar manj intenziven koncept se razvije od vogala – stika z vpadnico v jedro proti vzhodu. Predvidi se tudi ozelenitev celotnega južnega roba OU, z zasaditvami kot krajinskimi poudarki, zelenimi zavesami, ki mehčajo razmerje med urbaniziranimi strukturami stavb in tlakov, ki izstopajo v različnih vedutah na eni strani ter na drugi odprto krajino tekstur kmetijskih površin na jugu. Tu naj bo hortikulturna ureditev intenzivnejša, zasaditev dreves naj se izvede predvsem linijsko. Te se ponekod lahko razširijo in tako simulirajo obvodno vegetacijo, ki je v tej kulturni krajini pogosta.

1.3.3 Skupna merila in pogoji urejanja prostorskih enot (E)

9. člen

(merila posegov v prostorskih enotah – E)
Merila posegov v prostorskih enotah določajo namembnost, gostoto pozidave, vrste stavb, merila oblikovanja stavb, dopustne enostavne in nezahtevne objekte, oblikovanja zunanjih ureditev in priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo.

10. člen

(splošna merila posegov v E)
Prostorska enota (E) – pojasnilo pojma

(1)

E je zaokrožen prostor zemljišč ene ali več parcel (osnovna urbanistična funkcionalno prostorska celota), praviloma stavbnih zemljišč z načeloma soodvisno stavbno strukturo ter funkcionalnimi povezavami ali skupnim upravljanjem zunaj območja javnega prostora.
Dopustne dejavnosti

(2)

Dopustne dejavnosti na OU so opredeljene na ravni prostorskih enot v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
C – 10 Proizvodnja živil, 11 Proizvodnja pijač, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, 32 Druga raznovrstne predelovalne dejavnosti, 33 Popravila in montaža strojev in naprav,
G – 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
H – 53 Poštna in kurirska dejavnost,
I – 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač,
J – 58 Založništvo, 59 Dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti,
K – 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
L – 68 Poslovanje z nepremičninami,
M – 69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti,
N – 77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
S – 94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti.

(3)

V podenotah E1a-jp in E1b-jp so možne izključno le naslednje dejavnosti:
G Trgovina (45.3 Trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (brez trgovine z motornimi gorivi)),
I – Gostinstvo (56 dejavnost strežbe jedi in pijač) – od tega okrepčevalnice in podobni obrati, slaščičarne in kavarne,
J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63 Druge informacijske dejavnosti) – le tiste brez vplivov na okolje,
K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve),
L – 68 Poslovanje z nepremičninami,
M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti),
N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) – le tiste brez vplivov na okolje,
S – Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti).
Dopustne vrste gradenj

(4)

Na območju E je v skladu z merili in pogoji urejanja dopustna: gradnja novih objektov, dozidava, nadzidava objektov, rekonstrukcija objektov, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov, sprememba namembnosti objektov, kadar je nova namembnost skladna s predvideno namembnostjo in dopustnimi dejavnostmi v posamezni funkcionalni prostorski enoti. Dopustne so tudi vse druge vrste posegov v prostor v skladu z ZGO in drugimi predpisi v zvezi s posegi v prostor.
Organizacija stavb na E

(5)

Organizacijo stavb na prostorski enoti določajo gradbene linije, interne gradbene linije, gradbene meje, odmiki od drugih meja E oziroma parcelnih meja in (druga) grafična izhodišča ureditve ter možnost organizacije notranjega dvorišča E (z minimalno širino 8,0 m). Gradbena linija je v grafičnem delu akta opredeljena črta, na katero se s celotno dolžino umeščajo glavne fasade pritličnih etaž, ki mejijo na javni prostor. Z razvojem stavb na E mora biti dosežena racionalna izraba prostora na posamezni E. Tudi kadar se E združujejo naj se s stavbami oblikuje eno ali več funkcionalnih dvorišč E. Pred izgradnjo stavb so dopustne odstranitve in ureditve osnovnega platoja E ter izvedba vseh predvidenih infrastrukturnih priključkov. Ta dela se lahko izvedejo samostojno ali v sklopu izgradnje GJI.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč ali medsebojni odmiki objektov

(6)

Če ni s posebnimi določili ali grafičnim prikazom v kartografskem delu akta za posamezno E drugače določeno, je stavba lahko postavljena na parcelno mejo ali pa mora biti od nje odmaknjena vsaj 10 m. Kadar so stavbe postavljene na parcelno mejo, se stik stavb oblikuje s protipožarno steno. Stena objekta, ki se postavi na parcelno mejo, se izdela kot slepa fasada, s funkcijo požarne zaščite.
Etažnost, višina, tlorisna velikost stavb

(7)

Vse stavbe so lahko tudi v celoti ali delno podkletene, etažnost nad koto pritličja pa določa maksimalna višina. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven E – razen izjemoma, ko se to uredi s posebno pogodbo z lastnikom javnega prostora ali njegovim pooblaščencem. Tlorisno velikost stavb določajo gradbene linije in gradbene meje ter zahtevani odmiki. Stavbe so lahko visoke od 8,00 m do 12,00 m, razen v območju ob Ulici Savinjske čete v podenotah z oznako E1a-jp, E1a-jpp in E1b-jp, kjer so lahko visoke le do 8,00 m.
Ograje, oporni zidovi na E

(8)

Možnosti gradnje ograj so opredeljene v merilih urejanja posamezne E. Ograje proti javnemu prostoru niso dovoljene – fizično varovanje naj se rešuje z arhitekturnim oblikovanjem stavb.