Nalaganje dokumenta...
Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3022/2012, stran 7742 DATUM OBJAVE: 12.10.2012
VELJAVNOST: od 27.10.2012 / UPORABA: od 27.10.2012
RS 77-3022/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 27.10.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3022. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno
Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1 in 97/10), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1), 6. in 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) ter 19. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 12. redni dne 26. 9. 2012 sprejel
O D L O K
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
(2)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči na osnovi veljavne zakonodaje in podzakonskih predpisov ter direktiv EU.
(3)
Sistem varstva obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
(1)
Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno (v nadaljevanju: občina) so:
-
odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč
-
preprečevanje naravnih in drugih nesreč
-
obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč
-
izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje
-
organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč
-
samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita)
-
aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč
-
odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov
-
reševanje in pomoč
-
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje
-
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče
-
druge naloge v skladu z zakonodajo.
(2)
Ta odlok o organiziranju ter delovanju zaščite in reševanja v občini ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: varstva v občini) .
3. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
4. člen
Zaščita, reševanje in pomoč v občini se izvaja v skladu z načeli varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določa zakon.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
5. člen
(1)
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
(2)
Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakona.
6. člen
(1)
Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalogah zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.
(2)
Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju.
(3)
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
(4)
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.
7. člen
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.
III. PRISTOJNOSTI OBČINE
8. člen
(1)
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
(2)
V občinski pristojnosti je
-
urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni;
-
spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
-
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom;
-
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
-
izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
-
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
-
organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
-
določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
-
zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
-
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
-
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
(3)
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
9. člen
Občina sprejme svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom.
10. člen
(1)
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
(2)
Ocene ogroženosti za območje občine izdela občinska uprava.
11. člen
(1)
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
(2)
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
12. člen
(1)
Načrte zaščite in reševanja v občini izdela občinska uprava.
(2)
Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
(3)
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti.
(4)
Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.
13. člen
Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
14. člen
(1)
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja kot enoten sistem, v katerega so vključeni centri za obveščanje, enote in sile zaščite in reševanje, občani, gospodarske družbe in zavodi in vsi, ki razpolagajo s podatki pomembnimi za zaščito, reševanje in pomoč. Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
(2)
Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. ZAŠČITNI UKREPI
15. člen
Zaščitni ukrepi, ki se izvajajo v občini so:
-
prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi,
-
evakuacija,
-
sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev,
-
radiološka, kemijska in biološka zaščita,
-
zaklanjanje,
-
zaščita kulturne dediščine,
-
sanacija.
16. člen
Ukrepi, našteti v 15. členu, obsegajo:
-
aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
-
organizacijske, materialne, in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
-
aktivnosti za odpravo posledic.
17. člen
(1)
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2)
Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
18. člen
(1)
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
(2)
Evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije.
(3)
Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa.
(4)
Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.
(5)
Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji daje nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo.
19. člen
(1)
Občina je dolžna v skladu zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
(2)
Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
20. člen
(1)
Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.
(2)
Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
21. člen
(1)
Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v občini morajo graditi zaklonišča osnovne zaščite in zaklonilniki v skladu s standardi, ki jih določajo zakonski in podzakonski akti.
(2)
Gradnja, vzdrževanje in uporaba zaklonišč se financira v skladu z določili zakona.
22. člen
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in ustreznega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo kulturno vrednost.
23. člen
(1)
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine (glede na geografske, vremenske in druge razmere) ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
(2)
V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana. V času razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
24. člen
(1)
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih nesreč na njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
(2)
Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina in lahko, če se izkaže potreba, v ta namen ustanovi svetovalno službo.
(3)
Prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državljani morajo zagotoviti sredstva in opremo za osebno in skupno zaščito, kot to določi Vlada Republike Slovenije.
25. člen
(1)
V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab za Civilno zaščito, poverjenik, vodja intervencije gasilske ali druge enote, ki izvaja zaščito, reševanje in pomoč na prizadetem območju.
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo, štab za Civilno zaščito ali poverjenik za Civilno zaščito.
(2)
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
-
organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito;
-
vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
-
se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ