Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica

2023. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C) ter 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 11. redni seji dne 31. 5. 2012 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Cerknica (v nadaljevanju: OPN).

(2)

OPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 3/10 (odgovorni vodja izdelave predloga OPN: Borut Ulčar, univ.dipl.inž.arh.).

(3)

Za OPN je bil dne 8. 5. 2012 pod št. 35016-34/2008/84 izdan sklep o usklajenosti.

2. člen

(namen)

(1)

Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.

(2)

OPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.

(3)

OPN določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).

3. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

Besedilo OPN obsega poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne določbe V. Končne določbe

(2)

Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: (2.1) grafični prikazi strateškega dela

-

List 1: Zasnova prostorskega razvoja,

-

List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture,

-

List 3: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve,

-

List 4: Usmeritve za razvoj v krajini,

-

List 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; (2.2) grafični prikazi izvedbenega dela

-

pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1: 50000,

-

pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1: 50000,

-

prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 (listi 1 do 54),

-

prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000 (listi 1 do 54).

II. STRATEŠKI DEL

4. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
        II/1.1. Izhodišča
        II/1.2. Cilji
    II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
        II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
        II/2.2. Omrežje naselij
        II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji
        II/2.4. Druga za občino pomembna območja
    II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
        II/3.1. Prometna infrastruktura
             II/3.1.1. Cestno omrežje
             II/3.1.2. Železniško omrežje
             II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni
potniški promet
             II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
        II/3.2. Elektronske komunikacije
        II/3.3. Energetika
        II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
             II/3.4.1. Oskrba z vodo
             II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
             II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
        II/3.5. Pokopališča
    II/4. Usmeritve za prostorski razvoj
        II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
             II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova naselij
             II/4.1.2. Širitve naselij
             II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
                   II/4.1.3.1. Stanovanjska gradnja
                   II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
                   II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
                   II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
             II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
             II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
             II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
        II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
             II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire
                   II/4.2.1.1. Kmetijstvo
                   II/4.2.1.2. Gozdarstvo
                   II/4.2.1.3. Vode
                   II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija
                   II/4.2.1.5. Mineralne surovine
             II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
             II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja
             II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
        II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
        II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
    II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
        II/5.1. Begunje pri Cerknici
        II/5.2. Cerknica in Podskrajnik
        II/5.3. Grahovo
        II/5.4. Rakek
        II/5.5. Unec in Slivice
    II/6. Spremljanje stanja okolja

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II/1.1. Izhodišča

5. člen

(1)

Občina Cerknica pokriva 241 km2 veliko območje na Pivško-Cerkniški planoti, ki je del kraške krajine notranje Slovenije. Po podatkih statističnega urada RS je v njej leta 2011 živelo nekaj več kot 11.300 prebivalcev.

(2)

Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti je območje občine razdeljeno na tri makroenote:

-

Cerkniško polje v nižinskem delu, ki ga sestavljata območji Cerknice s Podskrajnikom in Cerkniškega jezera (druga nižinska naselja ter naravna in kulturna krajina Cerkniškega polja);

-

Rakovško uvalo v nižinskem delu, ki jo sestavljata območje Rakeka in Unca ter območje Rakovega Škocjana;

-

hriboviti del, ki ga sestavljajo območja Menišije, Vidovskega hribovja in Slivnice (meja med krajinskima enotama Menišija in Vidovsko hribovje je glede na poselitvene značilnosti nekoliko prilagojena, tako da Menišija vključuje pretežno nepozidano območje, vsa naselja hribovitega dela pa so priključena k Vidovskemu hribovju).

(3)

Celotno območje občine leži na kraškem terenu s številnimi značilnimi pojavi (presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, ponorne jame, požiralniki, vrtače ipd.). Hriboviti predeli občine so pretežno gozdnati. V okolici naselij je gozdni rob členjen in manj prepoznaven, travniške in kmetijske površine pa se zaradi opuščanja kmetijske rabe ponekod zaraščajo z visoko vegetacijo. Zaraščanje površin je prisotno tudi na območju kulturne krajine nižinskega dela, zlasti Cerkniškega polja. Največ najboljših kmetijskih zemljišč je sicer na vršaju Cerkniščice, medtem ko na ostalem nižinskem delu prevladujejo ekstenzivni travniki, na poplavnih območjih pa vlažni in močvirni travniki. Za območje občine je značilna sorazmerno velika vodnatost. Po kraških poljih tečejo manjši vodotoki z mestoma ohranjenimi meandrastimi strugami, ki so s podzemnimi vodnimi tokovi povezani v enoten hidrogeološki sistem. Kraško polje je zaradi visokih voda in pritokov večino leta poplavljeno – velik del polja pokriva presihajoče Cerkniško jezero.

(4)

Celotno območje občine z izjemo naselij (skupaj nekaj več kot 222 km2) je vključeno v Notranjski regijski park (meja parka sovpada z mejo občine). Park je bil ustanovljen leta 2002 z namenom ohranjanja, varovanja in raziskovanja naravnih in kulturnih vrednot območja. Zanj so značilni visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki in izjemna pestrost živih bitij na eni ter razpoznavna kulturna krajina, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človekovih dejavnosti in narave na drugi strani. Pestrost in ohranjenost naravnih habitatov ter rastlinskega in živalskega sveta botrujejo temu, da je velik del parka vključen v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Celotno območje parka je pomembno tudi zaradi varovanja velikih zveri. Notranjski regijski park za občino predstavlja pomemben razvojni potencial (kvaliteta bivalnega okolja, turizem ...).

(5)

V občini je 65 statističnih naselij – od tega jih približno tretjina leži v nižinskem, dve tretjini pa v hribovitem delu. Vendar pa v nižinskem delu živi večina (več kot tri četrtine) prebivalcev, torej je tam koncentracija poselitve največja. Za celotno območje občine je značilen kompakten poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le točkovno (pretežno v hribovitem delu ter v zaledju nekaterih naselij nižinskega dela). Naselja na severnem robu nižinskega dela so pretežno urbanizirana, pogosto se pojavlja obcestna pozidava, večja naselja (Cerknica, Rakek) pa imajo centralno zasnovo. V manjših naseljih hribovitega in jugovzhodnega obrobja nižinskega dela prevladujejo gručasta jedra. Zaradi privlačnega bivalnega okolja so na več lokacijah v občini nastala območja počitniških hiš (večje površine so predvsem v Gorenjem Jezeru, Goričicah in Rakovem Škocjanu), ki so se sčasoma delno preoblikovala v stanovanjska območja.

(6)

Poselitev nižinskega dela tvori dva sklopa, ki sta zgodovinsko nastajala ob Cerkniškem jezeru in Rakovški uvali. Primarna os poselitve obsega pomembnejša poselitvena in gospodarska središča občine. Razvila se je ob pomembnejših prometnicah na severnem robu Cerkniškega polja in se razteza od Unca in Ivanjega sela na zahodu, preko Cerknice do Martinjaka in Grahovega na vzhodu. Druga, sekundarna os poselitve se je oblikovala na vzhodnem obrobju Cerkniškega jezera.

(7)

Tudi poselitev hribovitega dela se je oblikovala v dveh sklopih. Na nižjeležečem južnem obrobju v bližini Cerknice je bila pozidava bolj intenzivna (območje Begunj pri Cerknici), severno in severovzhodno hribovito obrobje pa je bolj redko poseljeno. Skrajni severozahodni in jugozahodni del občine (območje Menišije in Rakovega Škocjana) sta pretežno neposeljena.

(8)

Nižinski del občine med Uncem in Cerknico je pretežno urbaniziran. Ostala naselja v občini predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve. Za večji del hribovitih območij in manjša naselja nižinskega dela je značilen upad populacije v zadnjih 50 letih. Obratno pa se v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti prebivalstvo povečuje, zaradi česar se že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin. Pri tem najbolj izstopajo naselja Cerknica, Rakek, Unec, Martinjak in Grahovo. V hribovitem delu se večji selitveni prirast kaže le na območju Begunj pri Cerknici.

(9)

Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Po zahodnem robu občinskega ozemlja potekata avtocesta A1 Šentilj–Koper (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena) in glavna železniška proga Ljubljana–Sežana, ki sta del V. transevropskega prometnega koridorja. Občino in regijo povezujeta z državnim središčem, posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Osnovo prometnega sistema v občini tvori serija regionalnih prometnic od katerih je najpomembnejša cesta RI 212 Unec–Žlebič, ki se na Uncu priključuje na avtocesto.

(10)

Cerknica je ena izmed občin Notranjsko-kraške statistične regije. Lega občine v prostoru regije omogoča medsebojne navezave na vrsto mestnih središč. Na eni strani na Postojno, kamor je delno tudi upravno orientirana, nadalje na Ljubljano, Koper in Reko, ki postajajo z realiziranimi in načrtovanimi prometnicami (avtocesta, hitra železnica) vse bliže, možne pa so tudi povezave z drugimi občinami v regiji (Cerknica je skupaj z občinami Logatec, Loška dolina, Bloke, Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Velike Lašče, Dobrepolje, Kočevje in Kostel del regionalnega programa Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe).

(11)

Notranjsko-kraška regija po večini razvojnih kazalcev (BDP na prebivalca, št. delovnih mest na delovno aktivne prebivalce ipd.) ne dosega slovenskega povprečja in se uvršča med regije z velikimi razvojnimi problemi. Eden izmed ključnih problemov je majhno število delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev, zaradi česar sta za regijo značilna odliv kadrov in velik delež dnevnih delovnih migrantov. Zaradi razvojnega zaostanka in nizke stopnje poseljenosti so manjša tudi vlaganja v družbene dejavnosti in materialno infrastrukturo (komunala). Zlasti na področju gospodarske javne infrastrukture so zaostanki že ovira za nadaljnji razvoj, pa tudi za nemoteno in kakovostno zadovoljevanje tekočih potreb. Velik del regije spada med varovana območja ohranjene narave, kar sicer predstavlja pomemben razvojni potencial, ki pa zaenkrat ni posebej izkoriščen. Razvoj turizma je bil v preteklosti opazen predvsem v Postojni, vendar je na splošno turistična ponudba v regiji premalo razvita (povprečen čas, ki ga obiskovalci prebijejo v regiji je 3 do 6 ur).

(12)

Primanjkljaj centralnih (izobraževalnih in kulturnih) dejavnosti, trgovin, poslovnih ter proizvodno storitvenih dejavnosti v občini se korigira šele v zadnjih letih, zlasti z izgradnjo in aktiviranjem različnih poslovnih in proizvodnih con (Podskrajnik). Kljub temu se še vedno velik delež prebivalcev zaposluje izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno 50 %). Razen hotela v Rakovem Škocjanu je turistična ponudba nerazvita. Na območju smučišča Kalič se načrtuje ureditev turističnega in športnorekreacijskega kompleksa, pri čemer je pretežni del predvidenih ureditev v Občini Postojna.

(13)

Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo se kaže na področjih oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Vodovodno omrežje je potrebno obnove, na lokacijah, kjer je pričakovanih več novih priključkov pa tudi nadgradnje. Prenova in ureditev statusa je potrebna zlasti v tistih območjih, kjer je oskrba z vodo urejena še z vaškimi oziroma lokalnimi (zasebnimi) vodovodi. Stopnja priključenosti na kanalizacijski sistem je leta 2010 znašala približno 40 % – v mešan sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda s centralnima čistilnima napravama v Dolenji vasi in na Rakeku je bilo vključenih cca 4500 prebivalcev in cca 210 podjetij v naseljih Cerknica, Dolenja vas, Grahovo in delu naselja Rakek ter gospodarski coni Podskrajnik. Obstoječi sistem je zastarel in ima premajhne kapacitete. Odlaganje odpadkov je bilo do bilo do sredine leta 2010 urejeno na deponiji na Rakeku, ki je v fazi zapiranja. Status regijskega centra za ravnanje z odpadki je zaenkrat še nedorečen. Ostanki komunalnih odpadkov se do ureditve regijskega centra po pogodbi odvažajo na deponijo v Občini Logatec.

(14)

Problemi na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva njihovo urejanje povsem drugačen odnos do prostorskega in ekološkega razvoja kot v preteklosti. Na podlagi tega je Občina Cerknica začela poudarjati tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so:

-

izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v državi in regiji;

-

izjemne naravne kvalitete ter atraktivna kulturna krajina in številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine (Notranjski regijski park);

-

ugodna lega glede na obstoječe in planirane danosti turizma v regiji;

-

kvaliteten potencial turistično-rekreacijske ponudbe, zlasti na območju Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera ter prepoznavnost občine v Slovenskem prostoru (Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, pustovanje v Cerknici);

-

vloga in pomen Cerknice kot medobčinskega središča;

-

razvito omrežje poslovnih in gospodarskih con;

-

sorazmerno ohranjeno okolje.

II/1.2. Cilji

6. člen

(1)

Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije medobčinskega središča, omogoči visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.

(2)

V skladu z osnovnim konceptom Občina Cerknica določa sledeče strateške cilje prostorskega razvoja: (a) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se bodo zagotavljale možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj urbaniziranega nižinskega dela in ruralnega zaledja. Razvita fizična in družbena infrastruktura, ohranjeno okolje ter raznolike kulturne, športno-rekreativne in izobraževalne dejavnosti bodo omogočale visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in hkrati bogatile turistično ponudbo v občini. (b) Z uravnoteženo razporeditvijo dejavnosti znotraj omrežja naselij (ključne funkcije se bodo primarno umeščale v Cerknico kot medobčinsko središče in nekatera druga večja naselja kot so Unec, Rakek, Grahovo in Begunje pri Cerknici, v manjših središčih pa se bo zagotavljala osnovna raven oskrbe) se omogoča usklajen razvoj celotnega občinskega prostora. (c) Občina bo skrbela za uravnotežen, z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri čemer se bodo te dejavnosti prednostno usmerjale na območje gospodarske cone Podskrajnik. (d) Razvijali se bodo turistični in rekreacijski potenciali. Prvenstveno se bo oblikovala in krepila turistična dejavnost na območju Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Kot del ponudbe se bodo vključevala tudi kvalitetna turistična območja širšega mestnega območja Cerknice in ruralnega zaledja (Slivnica, Menišija in Vidovsko hribovje, stara naselbinska jedra itn.). (e) V podeželskem zaledju (osrednji in severovzhodni hriboviti del ter južno in zahodno obrobje Cerkniškega jezera) se bodo izboljšali pogoji za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se bo posvečala ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru. (f) Kjer je to še možno (prednost bodo imela naselja z večjim deležem ohranjene kulturne dediščine), se bo ohranjala in vzpostavljala kulturna in simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečala privlačnost območij. Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se bo omogočala trajna ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine. (g) Posodabljala in izgrajevala se bo prometna, komunikacijska, energetska in okoljska infrastruktura s poudarkom na sledečih izhodiščih:

-

posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja občine (v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica),

-

posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja,

-

posodobitev in izgradnja cestnega omrežja (s posebnim poudarkom na zmanjšanju prometnih obremenitev v naseljih ob regionalni cesti RI 212),

-

razvoj alternativnih oblik prometa v Cerknici in drugih naselij urbanega značaja ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),

-

dopolnitev sistema javnega potniškega prometa na območjih z večjim obsegom dnevnih delovnih migracij (Unec, Podskrajnik, Cerknica),

-

uvajanje sistema plinifikacije in obnovljivih virov energije,

-

posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov),

-

zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja po naravni rasti. (h) Občina bo glede na svojo lego in dejavnosti v prostoru posebno pozornost posvečala varstvu ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami in zagotavljala čim višjo poplavno, protipotresno in požarno varnost. (i) Krajina se bo razvijala kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje (Notranjski regijski park) ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Pri tem se bo posebno pozornost posvečalo skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov. (j) Vode se bodo načeloma izkoriščale za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (Cerkniško jezero), pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. (k) Posebna pozornost se bo posvečala ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj, zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja prostorov za bivanje in delo).

II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine

II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

7. člen

(1)

Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku 1.1. strateškega dela.

(2)

Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote in podenote

+-------------------+-------------------------------------------+
|makroenota         |podenota                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(a) nižinski del – |(a1) Cerknica – Podskrajnik (za naselji    |
|Cerkniško polje    |Cerknica z območjem gospodarske cone       |
|                   |Podskrajnik in Podskrajnik je izdelan      |
|                   |urbanistični načrt)                        |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(a2) Cerkniško jezero (naravna in kulturna |
|                   |krajina Cerkniškega polja ter naselja na   |
|                   |njegovem robu (za naselje Grahovo je       |
|                   |izdelan urbanistični načrt)                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(b) nižinski del – |(b1) Rakek – Unec (za naselje Rakek in ter |
|Rakovška uvala     |funkcijsko in prostorsko povezani naselji  |
|                   |Unec in Slivice je izdelan urbanistični    |
|                   |načrt)                                     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(b2) Rakov Škocjan                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(c) hriboviti del  |(c1) Vidovsko hribovje (za naselje Begunje |
|                   |pri Cerknici je izdelan urbanistični       |
|                   |načrt)                                     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(c2) Menišija                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(c3) Slivnica                              |
+-------------------+-------------------------------------------+

(3)

Območje Cerkniškega polja (a) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti: (a1) Pretežno urbanizirano območje občinskega središča (vključuje območje Cerknice z gospodarsko cono Podskrajnik) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti in ožje regije s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo. Gospodarska cona Podskrajnik se še nadalje razvija kot najpomembnejše gospodarsko in zaposlitveno središče v občini in širši regiji. (a2) V odprtem prostoru Cerkniškega polja (Cerkniško jezero) se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne in kulturne krajine (poudarek na ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja) in v povezavi z njimi razvijajo sonaravne turistične in športnorekreacijske dejavnosti (ureditev osrednje vstopne točke v Dolenjem Jezeru, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Spremljajoča turistična in športnorekreacijska ponudba se usmerja v naselja na obrobju jezera (oblikovanje osrednje vstopne točke za območje Cerkniškega jezera v Dolenjem Jezeru, Marof itn.). Poseljeno območje ob robu jezera (vključuje naselja Dolenja vas, Dolenje Jezero, Martinjak, Grahovo, Bločice, Bloška Polica, Žerovnica, Lipsenj, Goričice, Gorenje Jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Otok in Zelše) je pretežno ruralnega značaja, v njem pa se predvideva zmeren razvoj poselitve. Poleg razvoja turizma je poseben poudarek na funkciji ohranjanja kulturne krajine neposredno ob naseljih, zaradi izjemne privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. Kot pomembnejše oskrbno središče območja se razvija naselje Grahovo, ohranja in krepi pa se tudi vloga drugih manjših nosilnih naselij (Bloška Police, Dolenje Jezero, Martinjak in Žerovnica), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij.

(4)

Območje Rakovške uvale (b) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti: (b1) Na pretežno urbaniziranem območju ob avtocesti se prepletajo vsebine, funkcije in programi naselij Ivanje selo in Rakek ter funkcijsko in prostorsko povezanih naselij Unec in Slivice. Območje predstavlja drugo najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, manjših proizvodnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo na Rakeku in Uncu. Unec skupaj s Slivicami in Rakek predstavljajo pomembnejša oskrbna središča območja in širšega občinskega oziroma regionalnega prostora (železniška postaja na Rakeku). (b2) Druga podenota predstavlja širše območje Rakovega Škocjana, kjer se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in v povezavi s tem razvijajo sonaravne turistične in rekreacijske dejavnosti (hotel Rakov Škocjan, kompleks smučišča Kalič, ureditev osrednje vstopne točke, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.).

(5)

Hriboviti del (c) je razdeljen na tri podenote: (c1) Območje Vidovskega hribovja predstavlja pretežno poseljeno ruralno zaledje v severovzhodnem in osrednjem delu občine. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije. Ohranja se vloga oskrbnih središč (Begunje pri Cerknici) in drugih manjših nosilnih naselij (Cajnarje in Sveti Vid), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe. (c2) in (c3) Na pretežno neposeljenih območjih Menišije in Slivnice se ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike turizma in rekreacije (planinski domovi, koče, turistične kmetije, ureditev pešpoti ipd.). Glede na pretežno gozdnatost območja se poudarja ohranjanje gozdov, na nižjih legah pa v povezavi z razvojem naselij na območju Vidovskega hribovja tudi ohranjanje podobe kulturne krajine.

(6)

Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

II/2.2. Omrežje naselij

8. člen

(1)

Preglednica 2: Kategorije, v katere se razvrščajo naselja Občine Cerknica glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja

+-------------------+-------------------------------------------+
|TIP NASELJA        |KLJUČNE FUNKCIJE/VELIKOST GRAVITACIJSKEGA  |
|                   |ZALEDJA                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|medobčinsko        |– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|središče           |policija, sedež občine, upravna enota,     |
|                   |sodišče ipd.)                              |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (vrtec, osnovna in srednja šola)|
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom, muzeji|
|                   |ipd.)                                      |
|                   |– dejavnosti zdravstva (zdravstveni dom) in|
|                   |socialnega varstva (center za socialno     |
|                   |delo, dom starejših občanov)               |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športna  |
|                   |igrišča in dvorane)                        |
|                   |– poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.)  |
|                   |– proizvodne dejavnosti (industrija, obrt  |
|                   |ipd.)                                      |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,     |
|                   |trgovski center)                           |
|                   |– avtobusna postaja s spremljajočimi       |
|                   |programi                                   |
|                   |– pokopališče                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno  |
|                   |območje občine, vključuje pa tudi sosednje |
|                   |občine                                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|pomembnejše lokalno|– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|središče           |sedež krajevne skupnosti ipd.)             |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (vrtec in osnovna šola)         |
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom)       |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športno  |
|                   |igrišče in dvorana)                        |
|                   |– poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.)  |
|                   |– manjše proizvodne dejavnosti (industrija,|
|                   |obrt ipd. – dejavnosti manjšega obsega, ki |
|                   |bistveno ne obremenjujejo okolja)          |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,     |
|                   |manjši trgovski center)                    |
|                   |– avtobusna in železniška postaja s        |
|                   |spremljajočimi programi                    |
|                   |– pokopališče                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno  |
|                   |območje občine, vključuje pa tudi sosednje |
|                   |občine                                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|lokalna središča   |– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|                   |sedež krajevne skupnosti ipd.)             |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (osnovno izobraževanje)         |
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom)       |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športno  |
|                   |igrišče)                                   |
|                   |– poslovne dejavnosti                      |
|                   |– manjše proizvodne dejavnosti (industrija,|
|                   |obrt ipd. – dejavnosti manjšega obsega, ki |
|                   |bistveno ne obremenjujejo okolja)          |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo)     |
|                   |– pokopališče                              |
|                   |– opcijsko pa tudi: vrtec, pošta, manjše   |
|                   |proizvodne dejavnosti                      |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje vključuje okoliška   |
|                   |naselja                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|manjša nosilna     |– v naselju je treba zagotoviti vsaj nekaj |
|naselja            |izmed navedenih funkcij: dejavnosti javne  |
|v lokalnem prostoru|uprave (sedež krajevne skupnosti) gasilski |
|                   |dom, športnorekreacijske dejavnosti        |
|                   |(športno igrišče), trgovina (trgovina z    |
|                   |osnovno oskrbo), pokopališče               |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje vključuje manjša     |
|                   |okoliška naselja                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|ostala naselja     |naselja pretežno stanovanjskega oziroma    |
|                   |kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij     |
|                   |širšega značaja; je pa v njih možno        |
|                   |umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti, s |
|                   |katerimi se lokalnemu prebivalstvu         |
|                   |zagotavlja možnosti za delo                |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |naselja nimajo posebnega gravitacijskega   |
|                   |zaledja                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+

(2)

Preglednica 3: Naselja glede na vlogo v omrežju naselij

-----------------------------------------------------------------
 TIP NASELJA         NASELJE
-----------------------------------------------------------------
 medobčinsko         Cerknica z gospodarsko cono Podskrajnik
 središče
-----------------------------------------------------------------
 pomembnejše lokalno Rakek
 središče
-----------------------------------------------------------------
 lokalna središča    Begunje pri Cerknici, Grahovo, Unec s
                     funkcijsko in prostorsko povezanim
                     naseljem Slivice
-----------------------------------------------------------------
 manjša nosilna      Bloška Polica, Cajnarje, Dolenje Jezero,
 naselja             Martinjak, Sveti Vid, Žerovnica
 v lokalnem prostoru
-----------------------------------------------------------------
 ostala naselja      Beč, Bečaje, Bezuljak, Bločice, Brezje,
                     Čohovo, Dobec, Dolenja vas, Dolenje Otave,
                     Gorenje Jezero, Gorenje Otave, Gora,
                     Goričice, Hribljane, Hruškarje, Ivanje
                     selo, Jeršiče, Korošče, Koščake, Kožljek,
                     Kranjče, Kremenca, Krušče, Kržišče, Laze
                     pri Gorenjem Jezeru, Lešnjake, Lipsenj,
                     Mahneti, Milava, Osredek, Otok, Otonica,
                     Pikovnik, Pirmane, Podskrajnik,
                     Podslivnica, Ponikve, Ravne, Reparje,
                     Rudolfovo, Selšček, Slivice, Slugovo,
                     Stražišče, Štrukljeva vas, Tavžlje, Topol
                     pri Begunjah, Zahrib, Zala, Zelše, Župeno
-----------------------------------------------------------------

(3)

Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

9. člen

(1)

V občini se nadgrajuje osnovna prometna mreža. Z rekonstrukcijo regionalnih in pomembnejših lokalnih cest, ki povezujejo Cerknico z avtocesto in sosednjimi občinami, se bodo izboljšale povezave znotraj občine in regije. Načrtovane obvozne ceste ob večjih naseljih nižinskega dela bodo bistveno pripomogle k zmanjšanju prometnih obremenitev in posledično tudi prometni varnosti v naselbinskih jedrih. Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3. strateškega dela.

(2)

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

II/2.4. Druga za občino pomembna območja

10. člen

(1)

Z vidika prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet je prostor Občine Cerknica zelo specifičen, saj se zaradi izjemnih naravnih kvalitet in prvin kulturne krajine skoraj celotno območje občine uvršča v Notranjski regijski park. Iz regijskega parka so izločena vsa naselja, pri čemer pa gre predvsem za praktični vidik upravljanja s parkom, saj tudi ta izkazujejo veliko mero ohranjenosti prvin arhitekturne identitete in so hkrati neposredno povezana z razvojem kulturne krajine v okolici. Izjema so le degradirana območja ob večjih infrastrukturnih objektih (prometno in elektroenergetsko omrežje, kamnolomi ipd.) in območja intenzivnejše urbanizacije (robna območja Cerknice, Unca in Rakeka, gospodarska cona Podskrajnik ipd.). Kot izjemni kvaliteti s širšim naravovarstvenim pomenom se znotraj območja Notranjskega regijskega parka posebej izpostavljata območji Cerkniškega Jezera in Rakovega Škocjana. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ohranjanje prepoznavnih kvalitet prostora so podane v poglavju II/4. strateškega dela in v izvedbenem delu tega dokumenta.

(2)

Na Rakeku je urejena deponija odpadkov, ki je v fazi zapiranja in sanacije.

(3)

Na območju občine se nahajajo kamnolomi Podskrajnik, Zelše in Klance.

II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

11. člen

(1)

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 strateškega dela.

II/3.1. Prometna infrastruktura

II/3.1.1. Cestno omrežje

12. člen

(1)

Prometnemu urejanju ter s tem v zvezi optimalni izrabi možnosti, ki jih omogoča prostor v odnosu do širših prometnih povezav regije, bo namenjena posebna pozornost. Državno prometno omrežje je na območju občine sorazmerno dobro razvito. Preko zahodnega dela občine poteka avtocesta A1 Šentilj–Koper, na katero se regionalna in občinska prometna mreža navezujeta preko priključka na Uncu. Osnovno prometno mrežo v občini tvori serija regionalnih cest, ob katerih je nanizana večina pomembnejših naselij:

-

RI 212 Unec–Žlebič;

-

RI 213 Bloška Polica–Babno polje;

-

RIII 640 Rakek–Logatec;

-

RIII 643 Preserje–Cerknica;

-

RIII 914 Postojna–Podskrajnik (turistična cesta).

(2)

Ohranja se koridor za morebitno širitev avtoceste za en vozni pas na vsaki strani.

(3)

Predvidena je rekonstrukcija, posodobitev in dograditev regionalnega in občinskega cestnega omrežja, s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj nižinskega dela oziroma med nižinskim in hribovitim delom občine. Pri tem se posebna pozornost posveča zmanjšanju prometnih obremenitev v Cerknici in drugih večjih naseljih:

-

v Cerknici se izgradita južna obvozna cesta, ki postane del regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič in notranja mestna zbirna cesta;

-

na Rakeku se umesti obvozna cesta, ki ob izgradnji postane del regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič.

(4)

Z rekonstrukcijo, posodobitvijo in dograditvijo občinskega prometnega omrežja se izboljšuje tudi dostopnost obstoječih (prednostno se obravnavajo večji kompleksi strnjene pozidave – naselje Srnjak na Rakeku in druga podobna območja) in predvidenih območij pozidave, prometno varnost ter tehnično opremljenost posameznih prometnic. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti.

II/3.1.2. Železniško omrežje

13. člen

(1)

Preko zahodnega dela občine poteka glavna železniška proga Ljubljana–Sežana, za katero je načrtovana rekonstrukcija, ki bo omogočala večje hitrosti vožnje (160 km/h). Na odseku Ljubljana–Sežana–Trst je predvidena tudi izgradnja hitre proge za hitrosti do 250 km/h.

(2)

Železniška postaja je urejena na Rakeku.

II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

14. člen

(1)

Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije, pri čemer se ohranja in dopolnjuje obstoječe omrežje postajališč ter med seboj povezuje različne oblike javnega prometa (avtobusni promet, železniški promet).

(2)

Na območju Cerknice se razvija primestni avtobusni promet, pri čemer se prednostno obravnava relacija Cerknica (avtobusna postaja)–Podskrajnik (gospodarska cona)–Rakek (železniška postaja), na kateri poteka največji del dnevnih delovnih in šolskih migracij v občini.

(3)

Sistem javnega prometa se v urbanih in drugih naseljih povezuje z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.

II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

15. člen

(1)

Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se bo razvijalo v navezavi na turistična in rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se bodo povezovala privlačna krajinska in poselitvena območja (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Slivnica, stara naselbinska jedra itn.) ter naselja hribovitega in nižinskega dela občine.

(2)

Nadgrajevala se bo osnovna mreža kolesarskih poti, ki jo tvorita glavni kolesarski povezavi Planina–Rakek–Cerknica in Cerknica–Nova vas–Sodražica (potekata vzporedno z regionalno cesto RI 212 Unec–Žlebič), na kateri se navezujejo lokalne povezave. Le-te potekajo po regionalnih in večini občinskih cest, s čimer tvorijo krožne povezave ob večini pomembnejših turističnih in športnorekreacijskih destinacij v občini (območje Cerkniškega jezera z izhodiščno točko v Dolenjem Jezeru, krajinski park Rakov Škocjan, Slivnica).

(3)

Obstoječe pešpoti večinoma potekajo po manj prometnih lokalnih prometnicah. Posebej urejene so pomembnejše pešpoti na območju Rakovega Škocjana (krožna pot) in Slivnice (Cerknica–Velika Slivnica).

(4)

Zaradi varnosti v cestnem prometu je v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah cest predvidena izgradnja kolesarskih stez in koridorjev za pešce. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki, ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in pešce v Cerknici in drugih naseljih urbanega značaja ter na območju Cerkniškega jezera.

II/3.2. Elektronske komunikacije

16. člen

(1)

Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini, širokopasovno omrežje pa ni urejeno. Načrtuje se izgradnja širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine. Predvidena je tudi dograditev mobilne brezžične komunikacijske infrastrukture.

(2)

Posebna pozornost se bo posvečala optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.

II/3.3. Energetika

17. člen

(1)

Preko Občine Cerknica potekajo naslednji vodi prenosnega elektro omrežja:

-

DV 1×400 kV Beričevo–Divača in načrtovani vzporedni DV 2×400 kV Lavrica–Divača;

-

načrtovani DV 2×110 kV Postojna–Cerknica;

-

načrtovani DV 2×110 kV Cerknica–Stari trg;

-

DV 2×110 kV Logatec–Cerknica.

(2)

Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih.

(3)

Predviden je razvoj srednjenapetostnega omrežja predvsem na območju urbanih naselij, kjer se načrtuje nadomestitev večine daljnovodnih povezav s kablovodi.

(4)

Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode.

(5)

Na območju občine se načrtuje izgradnja prenosnega plinovodnega omrežja (mednarodni plinovod M9 Dolga vas–Opatje selo).

(6)

Dolgoročno je predvidena izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja na območju občine, pri čemer se bo plinifikacija prednostno izvajala na območju Cerknice in Rakeka ter v gospodarski coni Podskrajnik.

(7)

Na območju Cerknice se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Preuči se tudi možnost rabe drugih lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije.

II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

18. člen

Oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne in padavinske vode so ene ključnih nalog za ohranjanje in razvoj poselitve ter nemoteno bivanje in delo na celotnem območju Občine Cerknica. Za točno oceno stanja in načrtovanje razvoja je potrebna izdelava katastra obstoječih komunalnih vodov.

II/3.4.1. Oskrba z vodo

19. člen

(1)

V občini deluje osem javnih vodovodnih sistemov:

-

Cerknica – Rakek, na katerega se priključujejo naselja Brezje, Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Ivanje selo, Mahneti, Martinjak, Otok, Otonica, Podskrajnik, Podslivnica, Ponikve, Rakek, Slivice, Topol pri Begunjah, Unec in Zelše.

-

Sveti Vid, na katerega se priključujejo naselja Čohovo, Jeršiče, Lešnjake, Ravne, Rudolfovo, Sveti Vid, Tavžlje, Zahrib in Zala.

-

Osredek, na katerega se priključuje naselje Osredek.

-

Pikovnik – Stražišče, na katerega se priključujejo naselja Beč, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Kržišče, Pikovnik, Stražišče in Župeno.

-

Begunje, na katerega se priključujejo naselja Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Dobec in Kožljek. Predvidena je še priključitev naselja Selšček.

-

Cajnarska dolina, na katerega se priključujejo naselja Cajnarje, Hribljane, Kremenca, Krušče, Reparje, Bečaje, Hruškarje in Milava, v kratkem se bodo priključila še naselja Pirmane, Štrukljeva vas in Slugovo. V bodoče pa se bodo na ta vodovodni sistem priključila še naselja Gora in Kranjče.

-

Vodovod Grahovo (priključen na vodovodni sistem Cerknica – Rakek) na katerega se priključujejo naselja Grahovo, Žerovnica, Lipsenj in Goričice (del). Na ta vodovodni sistem je predvidena priključitev vodovodnega sistema Gorenje Jezero, ki oskrbuje naselji Gorenje Jezero in Laze.

-

Rakov Škocjan, na katerega je priključen center šolskih in obšolskih dejavnosti.

(2)

Poleg tega sta v delovanju tudi dva vaška vodovoda, s katerima se oskrbujeta naselja, Korošče in Koščake. Naselji Bločice in Bloška polica pa v dogovoru z Občino Bloke vzdržuje njihov vzdrževalec.

(3)

Vodovodni sistemi se napajajo iz zajetij Topol, Žilce, Kremenica, Cajnarje, Krušce, Reparje, Štrukljeva vas, Bečaje, Hruškarje, Korošče, Koščake, Kozleški graben, Begunje, Podslivnica I in II, Grahovo, Osredek, Selšček I, II in III, Laški studenec, Pikovnik in Rakov Škocjan. Za vse vodne vire je potrebno v skladu z Strokovnimi hidrogeološkimi podlagami za revizijo in dopolnitev vodovarstvenih območij (Geo-Hidro d.o.o., 2008) posodobiti podatke o lokacijah in obsegu pripadajočih vodovarstvenih pasov. Zavarovati je potrebno vse nezavarovane vire (zaenkrat so zavarovana le zajetja Topol, Žilce, Podslivnica I in II, Grahovo ter Osredek).

(4)

Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem sistemu:

-

priključitev naselij Gora, Goričice, Hruškarje, Kranjče, Pirmane, Slugovo in Štrukljeva vas na javni vodovodni sistem;

-

obnova dotrajanih cevovodov (pri tem bo potrebno upoštevati število novonačrtovanih priključkov);

-

preoblikovanje vaških vodovodov v javne sisteme in njihova tehnična posodobitev;

-

obnova, dograditev in sanacija zajetij.

II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode

20. člen

(1)

V občini so zaenkrat delno urejeni štirje sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Naselji Cerknica in Dolenja vas ter del gospodarske cone Podskrajnik so priključeni na mešani sistem s čistilno napravo v Dolenji vasi. Nova gospodarska cona Podskrajnik II ima svoj kanalizacijski sistem z malo čistilno napravo. Del naselja Rakek ima urejen sistem z lokalno čistilno napravo. Zgrajen je tudi kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Grahovem.

(2)

Z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica (Hidroinženiring d.o.o., 2007) se načrtuje izgradnja kanalizacijskih sistemov v več etapah:

-

priključitev Dolenjega Jezera na sistem s čistilno napravo v Dolenji vasi (obdobje 2009–2011);

-

prenova in dograditev sistema s čistilno napravo v Dolenji vasi, ki bo vključeval naselja Cerknica, Podskrajnik (gospodarska cona), Selšček, Begunje pri Cerknici in Zelše (obdobje 2009–2017);

-

prenova in dograditev sistema s čistilno napravo na Rakeku, ki bo vključeval naselja Ivanje selo, Rakek, Unec in Slivice (obdobje 2010–2017);

-

izgradnja sistemov z lokalnimi čistilnimi napravami v naseljih Bločice, Bloška Polica, Hruškarje (vključno z naseljem Bečaje), Lipsenj, Martinjak, Topol pri Begunjah in Žerovnica.

(3)

Dolgoročno se izgradnja kanalizacijskega omrežja predvideva tudi v naseljih Bezuljak, Gorenje Jezero, Kožljek, Dobec in Sveti Vid, vendar le-ta zaenkrat niso vključena v Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica (Hidroinženiring d.o.o., 2007).

(4)

Na območjih razpršene poselitve in drugih območjih, kjer priključitev na čistilne naprave ekonomsko ni upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.

(5)

Povsod je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda).

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki

21. člen

Odlaganje odpadkov je bilo do sredine leta 2010 urejeno na deponiji na Rakeku, ki je v fazi zapiranja. Status regijskega centra za ravnanje z odpadki je zaenkrat še nedorečen. Ostanki komunalnih odpadkov se do ureditve regijskega centra po pogodbi odvažajo na deponijo v Občini Logatec.

II/3.5. Pokopališča

22. člen

(1)

V Občini Cerknica je opredeljenih petnajst območij pokopališč, in sicer na lokacijah: Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Bločice, Bloška Polica, Cajnarje, Cerknica, Gorenje Otave, Grahovo, Ivanje selo, Kožljek, Lipsenj, Rakek, Sveti Vid, Unec in Žerovnica.

(2)

Zadostne prostorske kapacitete se zagotavljajo v okviru obstoječih pokopališč in s širitvijo pokopališč v Begunjah pri Cerknici in Cerknici.

II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine

II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova

23. člen

(1)

Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.

(2)

Glede na analizo rabe in izkoriščenosti zemljišč ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena so kot naselja oziroma območja z večjim potencialom za notranji razvoj opredeljeni Begunje pri Cerknici, Cerknica z gospodarsko cono Podskrajnik, Goričice, Grahovo, Ivanje selo, Lipsenj, Martinjak, Rakek, Unec in Zelše. Proste površine so tudi v večini drugih naselij, vendar zaradi lege, razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne predstavljajo večjih potencialov z vidika notranjega razvoja.

(3)

Z delno ali celovito prenovo se bodo ohranjale in revitalizirale kvalitetne stavbne ali urbane strukture in njihove razpoznavne značilnosti, izboljševali pogoji na degradiranih območjih ter uvajale nove rabe v manj vitalnih jedrnih območjih. Posebna pozornost se prenovi namenja v urbanih naseljih nižinskega dela občine.

(4)

Izvedba celovite prenove je predvidena na območjih opuščenih industrijskih kompleksov v jedru Cerknice (kjer se s sanacijo severnega in dolgoročno tudi južnega dela kompleksa tovarne Brest oblikuje nov fokus centralnih dejavnosti), na območju Marofa (oblikuje se turistično območje) in Martinjaka (površine se namenijo izgradnji stanovanj in centralnih dejavnosti), dolgoročno pa tudi na lokaciji v jedru Rakeka.

(5)

Izvedba celovite prenove je predvidena še v starem jedru Cerknice (občinski podrobni prostorski načrt je že v veljavi) ter v jedrih naselij Begunje pri Cerknici, Dolenje jezero in Žerovnica, delna prenova pa je načrtovana v jedrih naselij Grahovo, Otok, Rakek in Unec. Predvidena je predvsem izboljšava prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in gospodarskih razmer v naseljih. Pri tem bo posebna pozornost dana prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje značilno podobo posameznih naselij ali širših območij.

(6)

Območja notranjega razvoja in prenove so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

II/4.1.2. Širitve naselij

24. člen

(1)

Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo naselbinskih jeder in industrijskih območij, intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij.

(2)

Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.

(3)

Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za športnorekreacijske, poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju posameznih središč. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve, pri čemer imajo prednost manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru.

(4)

Širitve za potrebe gospodarstva in spremljajočih poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem. Dolgoročno se večje kmetije selijo iz naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih zemljišč.

(5)

Turistična in športnorekreacijska infrastruktura se umešča v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru, v minimalnem obsegu pa tudi v druga naselja. Poseben poudarek na ohranjanju in razvoju turističnih ter športnorekreacijskih dejavnosti je zlasti na osrednjih območjih za razvoj turizma in rekreacije (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan).

(6)

V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi druga naselja v občini.

(7)

Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.

(8)

Območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih

II/4.1.3.1.

Stanovanjska gradnja

25. člen

(1)

Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v območja strnjene gradnje z ugodnejšimi pogoji glede danosti v prostoru, infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti središč ipd.

(2)

Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo in intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij, nova območja za stanovanjsko gradnjo pa se odpirajo predvsem na območju posameznih središč in njihove neposredne okolice.

(3)

V manjših ruralnih naseljih se stanovanjska gradnja razvija predvsem v funkciji ohranjanja poseljenosti (zlasti v hribovitem delu).

(4)

V nižinskem delu se ob kompleksih kmetijskih površin zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz naselbinskih jeder.

(5)

Počitniške hiše se kot dopolnitev turističnih dejavnosti usmerja oziroma ohranja v obstoječih območjih, namenjenih počitniškim hišam na območju Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana.

I/4.1.3.2.

Poslovne in proizvodne dejavnosti

26. člen

(1)

Poslovne in proizvodne dejavnosti se ohranjajo in prednostno razvijajo v okviru gospodarske cone Podskrajnik, ki predstavlja osrednje gospodarsko in zaposlitveno središče občine. Dolgoročno se na to lokacijo selijo tudi industrijske dejavnosti, ki so zaenkrat v jedrih nekaterih večjih središč (Cerknica in Rakek).

(2)

Ohranjajo se manjše proizvodne in gospodarske cone na Rakeku, Uncu in v Begunjah pri Cerknici. Dolgoročno je predvidena selitev proizvodnih in gospodarskih dejavnosti iz jedra Rakeka na območje gospodarske cone Podskrajnik.

(3)

V Cerknici se deloma ohranja kompleks tovarne Brest. V severnem delu, kjer stavbna zemljišča še niso izkoriščena, se območje nameni dejavnostim, ki so bolj primerne za lokacijo v jedru naselja. Dolgoročno je predvidena selitev celotnega kompleksa na območje gospodarske cone Podskrajnik.

(4)

Opuščata se obstoječi proizvodni coni v Martinjaku in Marofu – zemljišča se namenijo dejavnostim, ki so okoljsko bolj sprejemljive. Za podjetja, ki že delujejo na lokaciji v Martinjaku je predvidena preselitev v gospodarsko cono Podskrajnik.

(5)

Ohranja se območje, namenjeno razvoju manjših proizvodnih dejavnosti v Bloški Polici.

II/4.1.3.3.

Centralne dejavnosti

27. člen

(1)

Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem naselij kot je določeno v točki 2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.

(2)

Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v Cerknici. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni programi (prenova in po potrebi dograditev šole, nov vrtec s povečanimi kapacitetami na obstoječi lokaciji, dolgoročno uvajanje srednješolskega izobraževanja itn.), izboljšuje pa se tudi omrežje kulturnih ustanov (ureditev muzeja Cerkniškega jezera in okolice v Kravanjevi hiši).

(3)

Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se omogoča tudi v ostalih središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru. Pri tem je poseben poudarek na nadaljnjem razvoju kulturnih in izobraževalnih dejavnosti.

(4)

V ostalih naseljih se družbena infrastruktura ohranja v obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na razvoj turizma.

II/4.1.3.4.

Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

28. člen

(1)

Turizem se bo ohranjal in prednostno razvijal na območju Rakovega Škocjana, Cerkniškega jezera in Cerknice s Slivnico. V Dolenjem Jezeru (za območje Cerkniškega jezera) in ob vstopu v Krajinski park Rakov Škocjan je predvidena ureditev osrednjih vstopnih informacijskih točk, ki bosta predstavljali izhodišče za obiskovalce obeh destinacij. Ohranjala in dopolnjevala se bo obstoječa turistična ponudba na lokaciji hotela Rakov Škocjan. Za območje Cerkniškega jezera se bo podporna turistična in druga infrastruktura zagotavljala predvsem v Dolenjem Jezeru in Cerknici (nastanitvene kapacitete vključno s kampom v severnem delu naselja, športnorekreacijske dejavnosti itn.), v manjši meri pa tudi v drugih naseljih (zlasti naseljih, ki so opredeljena kot središča ali manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru) na njegovem obrobju.

(2)

V manjši meri se bo turistična (gostišča s turističnimi ležišči, turistični penzioni ipd.) in športnorekreacijska ponudba kot dopolnilna dejavnost razvijala tudi v hribovitem delu občine.

(3)

Športnorekreacijska ponudba se ohranja in razvija na obstoječih lokacijah v Cerknici (dopolnitev dejavnosti športnega parka, dograditev šolskega igrišča), na Uncu (športnorekreacijske površine urejene v sklopu obnove šole), Rakeku (z izgradnjo nove telovadnice in zunanjih športnih igrišč se dopolnjuje dejavnost športnega parka v bližini osnovne šole), v Grahovem (ob šoli je sodobno športno igrišče, ki služi celotnemu zaledju šolskega okoliša in širše) in Begunjah pri Cerknici (širitev obstoječih površin ob šoli).

(4)

V Cerknici in drugih večjih naseljih se zagotavlja enakomerno pokritost območij šol, vrtcev, mestnih parkov ter obstoječih in novih stanovanjskih sosesk z manjšimi otroškimi igrišči.

(5)

Severno od Podskrajnika se ohranja obstoječe površine namenjene ureditvi igrišča za golf s pripadajočimi dejavnostmi, pri čemer se obseg območja prilagodi zahtevam glede ohranjanja prehodov prostoživečih živali.

II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje

29. člen

Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju Občine Cerknica niso oblikovala območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in s tem ohranitev kvalitetnih strnjenih območij naravne in kulturne krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine.

II/4.1.5. Območja razpršene poselitve

30. člen

(1)

Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem na ruralnih območjih hribovitega dela ter v zaledju nekaterih naselij nižinskega dela.

(2)

Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo ter razvijajo s prenovo in minimalnimi posegi v prostor za potrebe ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe kulturne krajine.

(3)

Območja razpršene poselitve so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij

31. člen

(1)

Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.

(2)

Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja se občinski prostor deli na več območij: (a) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljujeta območji Cerknice in Podskrajnika ter Rakeka in Unca (vključno s Slivicami in Ivanjim selom). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

-

značilna centralna, obcestna in obulična zazidava z gručastimi jedri, v katerih so pogosto dominante;

-

s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

-

sanira se opuščena industrijska območja ter ohranja in prenavlja jedra Cerknice, Rakeka in Unca;

-

posebna pozornost se posveča ohranjanju naselbinske (trško jedro Cerknice) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

-

ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v Cerknici, Ivanjem selu, na Rakeku in Uncu, železniška postaja na Rakeku ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

-

kot posebna morfološka struktura z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njenem okviru, se oblikuje kompleks gospodarske cone Podskrajnik, pri čemer se posebna pozornost posveča ohranjanju in ureditvi zelenih pasov med cono in kulturno krajino v okolici;

-

območja ob vodotokih (Cerkniščica) se oblikujejo kot zelene osi naselij;

-

v zelene sisteme naselij se vključuje manjše vrtače, ki se pojavljajo sredi pozidanih območij;

-

kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki) ter značilnimi drevoredi ob vstopih v naselje, ki hkrati predstavljajo del zelenih cezur med posameznimi naselji;

-

posebna pozornost se posveča ohranjanju zelenih cezur (pasovi kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji (gozdni pas med Podskrajnikom in Rakekom se varuje tudi kot območje za prehod velikih zveri);

-

ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine. (b) Kot območje zmernega razvoja poselitve se opredeljujeta območji nižinskih vasi na Cerkniškem polju in Begunj pri Cerknici, pri čemer se razvoj primarno usmerja na območje lokalnih središč (Grahovo, Begunje pri Cerknici). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

-

značilna obcestna, razpotegnjena in gručasta zazidava, v jedrih so pogosto dominante;

-

s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

-

posebna pozornost se posveča ohranjanju naselbinske (Dolenje Jezero, Žerovnica, jedro Begunj pri Cerknici) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

-

ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami, zlasti ob vstopih v naselja (cerkve v Begunjah, na Bločicah, v Dolenjem Jezeru, Martinjaku, Otoku, Žerovnici itn. ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

-

kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki) ter značilnimi drevoredi ob vstopih v naselje, ki hkrati predstavljajo del zelenih cezur med posameznimi naselji;

-

ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin kot zelene cezure med posameznimi naselji;

-

ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine;

-

prednostno se ohranja podoba kulturne krajine na Cerkniškem polju. (c) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljuje območje naselij Vidovskega hribovja (z izjemo Begunj pri Cerknici). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

-

značilne gručaste vasi in zaselki ter razpršena poselitev (s samotnimi kmetijami) na bolj oddaljenih legah, v jedrih so pogosto dominante;

-

z manjšimi širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

-

prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine ob naseljih;

-

ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v Bezuljaku, Dobcu, Kožljeku, Svetem Vidu, Štrukljevi vasi itn. ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

-

kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij z zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki).

(3)

Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini

II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

32. člen

(1)

Podeželski prostor se razvija kot večnamenski prostor, v katerem se prepletajo primarne dejavnosti z rekreacijskimi in drugimi združljivimi rabami. Ohranjajo se potenciali in kvaliteta naravnih virov, biotska raznovrstnost, območja ohranjene narave ter kulturna dediščina.

(2)

Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 strateškega dela.

II/4.2.1.1.

Kmetijstvo

33. člen

(1)

Kmetijska dejavnost se primarno ohranja in razvija v funkciji ohranjanja kulturne krajine na območju Cerkniškega polja in Vidovskega hribovja.

(2)

Na območjih kvalitetne naravne in kulturne krajine (Cerkniško polje, Vidovsko hribovje) je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč (spodbujanje razvoja ekološkega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti) in ohranjanje biotske raznovrstnosti (odkupi kmetijskih zemljišč, ki se jih nameni trajnemu varovanju narave).

(3)

Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem možnosti za preselitev kmetij na rob strnjenih območij kmetijskih zemljišč.

II/4.2.1.2.

Gozdarstvo

34. člen

(1)

Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti v hribovitem delu občine in na območju Rakovega Škocjana se območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer bomo težili k čim bolj sonaravnim oblikam gospodarjenja z gozdom.

(2)

Gozdove, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen (gozdovi na obrobju Cerkniškega jezera, na območju Rakovega Škocjana ter v kanjonih Iške in Zale, gozdovi ob robovih naselij) se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe.

(3)

Ravninski gozdovi Cerkniškega polja in Rakovške uvale, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se kot pomembne prvine biotske pestrosti in kulturne krajine v čim večji meri ohranja.

II/4.2.1.3.

Vode

35. člen

(1)

Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Obvodne poteze v naseljih se uredijo kot zelene osi z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, dostopi do vode, manjši športnorekreacijski objekti ipd.), pri čemer je potrebno upoštevati kemijsko in ekološko stanje vodotokov.

(2)

Na območju atraktivne naravne in kulturne krajine ob Cerkniškem jezeru se prednostno razvijajo športnorekreacijske dejavnosti in sonaravne oblike turizma. Za vodotoke na območju jezera je načrtovana renaturacija.

(3)

Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih je potrebno načrtovati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se ohranja vodne vire in omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

II/4.2.1.4.

Turizem in rekreacija

36. člen

(1)

Turizmu in rekreaciji se primarno namenjata območji Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana. Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.), pri čemer je poudarek na oblikovanju krožnih povezav z izhodiščem v osrednjih vstopnih točkah (Rakov Škocjan in Dolenje Jezero) ter medsebojnih povezav med obema osrednjima turističnima destinacijama in drugimi atraktivnimi lokacijami v bližnji in daljni okolici (Cerknica, Slivnica itn.).

(2)

V sklopu obeh območij se ohranjajo in na novo oblikujejo posamezni programski fokusi, v katere se umešča manjše objekte turistične infrastrukture, s katerimi se zagotavlja ustrezno ponudbo, zlasti vstopne oziroma izhodiščne točke, manjše nastanitvene objekte, športnorekreacijske in spremljajoče objekte (kompleks smučišča Kalič). Večje turistične in športnorekreacijske objekte in ostalo podporno infrastrukturo se umešča v naselja na rob območij, na lokacije, kjer je naravno okolje najmanj ranljivo.

(2)

Vezano na naravne vire se turizem razvija tudi na območju hribovitega dela. V krajini se vzpostavlja minimalna turistična infrastruktura – pešpoti, jahalne poti, kolesarske steze, različne tematske poti. Turistična in rekreacijska območja v krajini se navezuje na naselja kot nosilce razvoja turizma.

II/4.2.1.5.

Mineralne surovine

37. člen

(1)

Na območju Občine Cerknica se nahajajo trije pridobivalni prostori (kamnolomi tehničnega kamna – dolomita), za katere je bila podeljena pravica za gospodarsko izkoriščanje, in sicer Podskrajnik, Zelše in Klance. Del površin kamnolomov Podskrajnik in Zelše se po končani eksploataciji namenja širitvi gospodarske cone Podskrajnik.

(2)

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje opredeliti kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo. Za namen izkoriščanja je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

(3)

Na območju občine je tudi več občasno aktivnih in opuščenih nelegalnih površinskih kopov (Rakek, Podskrajnik, Zelše, Zala, Dolenje Otave, Hruškarje, Pirmane, Cajnarje, Selšček, Slugovo, Topol pri Begunjah, Ponikve, Otonica, Mahneti, Knežak, Klance, Zahrib in Zahrib – Ograde), za katere se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa.

II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

38. člen

(1)

Pri načrtovanju namenske rabe prostora in prostorskih ureditev bomo upoštevali splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij in usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti, pri tem pa v posameznih delih upoštevali tudi njihove specifične značilnosti.

(2)

V skladu z določili poglavja II/2.4. se kot območje prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljuje celotno območje občine (Notranjski regijski park) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

-

prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena obcestna nižinska naselja z dominantami in gručaste vasi v hribovitem delu, kozolci na prehodu med naseljem in kulturno krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);

-

ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (Cerknica, Dolenje Jezero, Otok, Žerovnica, jedro Begunj pri Cerknici);

-

kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.);

-

neokrnjeno naravno okolje s številnimi kvalitetnimi prvinami ohranjene narave na območju Krajinskega parka Rakov Škocjan;

-

značilna podoba naravne in kulturne krajine na območju Cerkniškega jezera.

(3)

Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:

-

ohranjanjem poseljenosti hribovitih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe kulturne krajine,

-

vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju območij Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera),

-

omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna športnorekreacijska infrastruktura),

-

ohranjanjem dediščinske kulturne krajine Cerkniškega jezera (omejevanje širitve naselij, ohranjanje tradicionalnih dejavnosti v prostoru),

-

prenovo naselbinske in stavbne dediščine.

(4)

Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listih 1 in 4 strateškega dela.

II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

39. člen

(1)

V občini se nahajajo tudi manjša območja potencialnih naravnih nesreč. Največji problem predstavljajo poplavna območja v nižinskem delu. Protipoplavni ukrepi so že bili izvedeni na območju Dolenjega Jezera. Območij, ki jih ogrožajo plazovi ali erozija, po trenutno znanih podatkih v občini ni.

(2)

Dejavnosti se umešča v prostor izven ogroženih območij. V primeru, da to ni možno, je potrebno pri načrtovanju predvideti ustrezne celovite omilitvene ukrepe ter upoštevati druge omejitve in pogoje, ki jih za posamezna ogrožena območja določa veljavna zakonodaja.

(3)

Na območjih z izrazito naravno dinamiko se, sorazmerno s stopnjo ogroženosti, varne življenjske razmere omogoča s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja.

(4)

Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, to je hriboviti del občine, se načeloma prepušča naravni dinamiki.

(5)

Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pristojnosti lokalne skupnosti. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima Občina Cerknica opredeljeno v naslednjih elaboratih:

-

načrt zaščite in reševanja ob potresu,

-

načrt zaščite in reševanja pred požarom,

-

načrt zaščite in reševanja pred požarom v naravnem okolju,

-

načrt zaščite in reševanja pred poplavami,

-

načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarnimi snovmi,

-

načrt zaščite in reševanja ob cestnih in železniških nesrečah ter drugih nesrečah v prometu,

-

načrt zaščite in reševanja v primeru suše,

-

načrt zaščite in reševanja v primeru hudourniških poplav, plazov in požledi,

-

in druge načrte, ki se izdelajo glede na veljavno oceno ogroženosti.

(6)

Občina ima v sklopu organizacije zaščite in reševanja na razpolago:

-

15 objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev (Lovska koča Zelše, Hotel Rakov Škocjan, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Vikendi Rakov Škocjan, Lovska koča Pranger, Lovska koča Rakov Škocjan, Lovska koča Slivnica, Dom na Slivnici, Gostilna Gorenje jezero, Vikendi Gorenje jezero, Zadružni dom Sveti Vid, Osnovna šola Otave, Lovska koča Begunje, Telovadnica Cerknica, Telovadnica Rakek);

-

14 lokacij zasilnih zbirališč (zunanje igrišče ob šoli OŠ Cerknica, zunanje površine ob VVZ Martin Krpan Cerknica, parkirišče pred Komunalo v Cerknici, kegljišče Cerknica, zunanji plato pred Avtobusno postajo Cerknica, nogometno igrišče Rakek, plato ob prostoru nove telovadnice Osnovne šole Rakek, bivši kulturni dom Rakek, plato ob gasilskem domu Unec, plato pred gasilskim domom Ivanje selo, zunanja igrišča ob OŠ Begunje, plato pred novo OŠ in fužino Grahovo, plato pred zadružnim domom Sv. Vid, plato pred gasilskim domom Cajnarje);

-

20 začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb in prejem pomoči (OŠ Cerknica, VVZ Martin Krpan Cerknica, kegljišče Cerknica, parkirišče pred Komunalo Cerknica, Igrišče pri »Lovrencu«, avtobusna postaja Cerknica, nogometno igrišče Rakek, plato pri OŠ Rakek, bivši kulturni dom Rakek, gasilski dom Unec, gasilski dom Ivanje selo, zadružni dom Sv. Vid, gasilski dom Cajnarje, OŠ Begunje, nova OŠ Grahovo);

-

površine za pokop večjega števila ljudi na območju, predvidenem za širitev pokopališča v Cerknici;

-

površine za pokop kadavrov na t.i. pasjem pokopališču v Cerknici na Loškem (ob dogovoru z veterinarsko upravo se kadavre lahko vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice);

-

površine za deponijo ruševin na območju vrtače Globočica na severnem delu Cerknice.

II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe

40. člen

(1)

Kot perspektivna območja za potrebe obrambe se opredeljujejo območja Bloške Police (izključna ter omejena in nadzorovana raba), Veliki Javornik (izključna raba), Poček – Bač (omejena in nadzorovana raba) in Vinji vrh (možna izključna raba).

(2)

Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)

Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.

(4)

Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

(5)

Območja in objekti za potrebe obrambe so razvidni iz grafičnih prikazov na listu 4 strateškega dela.

II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

41. člen

(1)

Obstoječa stavbna zemljišča se načeloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.

(2)

Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča opredeljujejo na robovih naselij, kjer se zaradi neugodnih pogojev za gradnjo izvzemajo stavbna zemljišča, v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru nadomeščanja izgubljenih kmetijskih površin.

(3)

Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(4)

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 5 strateškega dela.

II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

42. člen

(1)

Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in podenote. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici II/4.

(2)

Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makroenotah in podenotah ter upoštevajo delitev prostora posameznih podenot na naselja in odprti prostor.

(3)

Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote in podenote z osnovnimi značilnostmi

+-----------------------------------------------------------------+
|(a1) nižinski del | Cerkniško polje | Cerknica – Podskrajnik     |
|(za naselji Cerknica z območjem gospodarske cone Podskrajnik     |
|in Podskrajnik je izdelan urbanistični načrt)                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|urbanizirano       |trško jedro  |naselja:      |(izboljšanje    |
|območje            |Cerknice;    |poselitev     |elektro in      |
|občinskega         |kulturna     |(bivanje,     |vodovodnega     |
|središča in        |krajina v    |centralne     |omrežja)        |
|osrednje           |okolici      |dejavnosti,   |                |
|gospodarske        |naselij      |turizem, šport|                |
|cone               |(Notranjski  |in rekreacija,|                |
|                   |regijski     |poslovne in   |                |
|                   |park)        |proizvodne    |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(a2) nižinski del | Cerkniško polje | Cerkniško jezero           |
|(naravna in kulturna krajina Cerkniškega polja ter naselja       |
|na njegovem robu – za naselje Grahovo je izdelan                 |
|urbanistični načrt)                                              |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|obcestne in        |ohranjena    |naselja in    |(izboljšanje    |
|gručaste           |naravna in   |območja       |elektro in      |
|ravninske          |kulturna     |razpršene     |vodovodnega     |
|vasi; kraška       |krajina      |poselitve:    |omrežja,        |
|krajina z          |Cerkniškega  |poselitev     |dograditev      |
|značilnim          |jezera ter   |(bivanje,     |kanalizacijskega|
|presihajočim       |tradicionalni|turizem, šport|omrežja)        |
|jezerom;           |poselitveni  |in rekreacija |                |
|turistična         |vzorci       |ter           |                |
|oziroma            |(Notranjski  |kmetijstvo, v |                |
|športnorekreacijska|regijski     |središčih ter |                |
|infrastruktura     |park)        |manjših       |                |
|(tematske in       |             |nosilnih      |                |
|druge              |             |naseljih v    |                |
|pešpoti,           |             |lokalnem      |                |
|planinske          |             |prostoru pa   |                |
|poti, jahalne      |             |tudi centralne|                |
|poti ipd.)         |             |in obrtne     |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |turizem,      |                |
|                   |             |sonaravno     |                |
|                   |             |(ekološko)    |                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(b1) nižinski del | Rakovška uvala | Rakek – Unec (za            |
|naselje Rakek in ter funkcijsko in prostorsko povezani           |
|naselji Unec in Slivice je izdelan urbanistični načrt)           |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|urbanizirano       |kulturna     |naselja in    |(izboljšanje    |
|območje            |krajina v    |območja       |elektro in      |
|pomembnejših       |okolici      |razpršene     |vodovodnega     |
|lokalnih           |naselij      |poselitve:    |omrežja,        |
|središč            |(Notranjski  |poselitev     |dograditev      |
|                   |regijski     |(bivanje in   |kanalizacijskega|
|                   |park)        |kmetijstvo, v |omrežja)        |
|                   |             |središčih pa  |                |
|                   |             |tudi centralne|                |
|                   |             |dejavnosti,   |                |
|                   |             |šport in      |                |
|                   |             |rekreacija,   |                |
|                   |             |turizem,      |                |
|                   |             |poslovne in   |                |
|                   |             |manjše        |                |
|                   |             |proizvodne    |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(b2) nižinski del | Rakovška uvala | Rakov Škocjan               |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|turistična         |ohranjeno    |šport in      |(izboljšanje    |
|oziroma            |naravno      |rekreacija,   |elektro in      |
|športnorekreacijska|okolje       |izobraževanje,|vodovodnega     |
|infrastruktura     |Krajinskega  |turizem,      |omrežja)        |
|(nastanitvene      |parka Rakov  |gozdarstvo    |                |
|kapacitete,        |Škocjan      |              |                |
|tematske in        |             |              |                |
|druge              |             |              |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c1) hriboviti del | Vidovsko hribovje (za naselje Begunje       |
|pri Cerknici je izdelan urbanistični načrt)                      |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|gručaste           |ohranjeni    |naselja in    |(izboljšanje    |
|vasi, zaselki      |tradicionalni|območja       |elektro in      |
|in razpršena       |poselitveni  |razpršene     |vodovodnega     |
|poselitev,         |vzorci,      |poselitve:    |omrežja,        |
|osnovna            |kulturna     |poselitev     |izgradnja       |
|turistična         |krajina v    |(bivanje in   |kanalizacijskega|
|oziroma            |okolici      |kmetijstvo, v |omrežja)        |
|športnorekreacijska|naselij      |središčih ter |                |
|infrastruktura     |(Notranjski  |manjših       |                |
|(tematske in       |regijski     |nosilnih      |                |
|druge              |park)        |naseljih v    |                |
|pešpoti,           |             |lokalnem      |                |
|planinske          |             |prostoru pa   |                |
|poti, jahalne      |             |tudi turizem, |                |
|poti ipd.)         |             |centralne in  |                |
|                   |             |obrtne        |                |
|                   |             |dejavnosti ter|                |
|                   |             |šport in      |                |
|                   |             |rekreacija)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor:      |                |
|                   |             |sonaravno     |                |
|                   |             |(ekološko)    |                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c2) hriboviti del | Menišija                                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|osnovna            |ohranjeno    |šport in      |/               |
|turistična         |naravno      |rekreacija,   |                |
|oziroma            |okolje       |turizem,      |                |
|športnorekreacijska|(Notranjski  |sonaravno     |                |
|infrastruktura     |regijski     |(ekološko)    |                |
|(tematske in       |park)        |kmetijstvo in |                |
|druge              |             |gozdarstvo    |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c3) hriboviti del | Slivnica                                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|osnovna            |območje      |turizem,      |(izboljšanje    |
|turistična         |Slivnice,    |kmetijstvo in |elektro in      |
|oziroma            |ohranjeno    |gozdarstvo    |vodovodnega     |
|športnorekreacijska|naravno      |              |omrežja)        |
|infrastruktura     |okolje       |              |                |
|(nastanitvene      |(Notranjski  |              |                |
|kapacitete,        |regijski     |              |                |
|tematske in        |park)        |              |                |
|druge              |             |              |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+

II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij

II/5.1. Begunje pri Cerknici

43. člen

(1)

Begunje pri Cerknici se razvijajo kot osrednje naselje (lokalno središče) hribovitega zaledja občine. V naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo osnovne družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, ohranja pa se tudi manjše gospodarske dejavnosti, ki so že prisotne na območju. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju vzgoje, varstva in izobraževanja. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Cerknico.

(2)

Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa (2.1) Prometno omrežje Begunj je oblikovano okrog osrednje osi, ki jo predstavlja regionalna cesta RIII 643 Preserje–Cerknica. Predvidena je izgradnja razbremenilne lokalne ceste z značajem zbirne ceste, ki bo povezovala nova stanovanjska območja na jugu Begunj z regionalno cesto in jo delno razbremenila. (2.2) Krepijo se povezave z občinskim središčem v smislu vzpostavljanja peš in kolesarskih poti med obema naseljema, tako ob regionalni cesti, kot tudi po obstoječih poteh. Pešpoti se uredijo kot pločniki ob vseh pomembnejših prometnicah. Predvidena je ureditev varnih peš poti v šolo iz vseh stanovanjskih območij. (2.3) Problematika mirujočega prometa se rešuje z ureditvijo javnih parkirišč ob cerkvi in pokopališču ter v okviru nadaljnjega razvoja športnorekreacijskih površin ob šoli.

(3)

Druga gospodarska javna infrastruktura (3.1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije. Na območju se dolgoročno načrtuje izgradnja plinovodnega omrežja. (3.2) Obnavlja in posodablja se vodovodni sistem. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja in povezava z kanalizacijskim omrežjem Cerknice s centralno čistilno napravo v Dolenji vasi. (3.3) Predvidena je širitev pokopališča.

(4)

Razporeditev dejavnosti (4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na obstoječih lokacijah ob šoli in cerkvi ter severno od historičnega jedra. V okviru celovite prenove se umeščajo tudi na območje historičnega jedra. (4.2) Storitvene dejavnosti in turizem se prednostno razvija v okviru prenove historičnega jedra, ohranjajo pa se tudi obstoječi fokusi na severnem robu naselja, kjer se turistične dejavnosti prepletajo s športom in rekreacijo. Športnorekreacijske dejavnosti se razvijajo tudi v okviru kompleksa šole. (4.3) Možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na obstoječih lokacijah v severnem delu naselja. (4.4) Ustrezne stanovanjske kapacitete se zagotavlja na celotnem območju naselja, večji obseg novih stanovanjskih enot pa je predviden predvsem v okviru novih stanovanjskih sosesk na zahodu naselja.

(5)

Urbanistično oblikovanje naselja (5.1) Naselje je sestavljeno iz dveh delov – historičnega jedra z okolico v severnem delu in novejšega stanovanjskega dela na jugu. Oba dela se funkcionalno povezujeta, prostorsko pa se med njima ohranja ločnica v obliki zelene cezure. (5.2) Načrtuje se celovita prenova historičnega jedra z ustrezno predstavitvijo kulturne dediščine. Ohranja se značilna razmerja grajenega in odprtega prostora z intenzivno obcestno pozidavo in mehkim robom s travniškimi sadovnjaki. (5.3) Ohranja se značilna silhueta starega dela naselja z dominantno skupino objektov ob cerkvi. (5.4) Ohranjajo in oblikujejo se robovi naselja (zlasti vstop v naselje iz smeri Cerknice) in ločnica med starim in novim delom naselja.

(6)

Zelene površine (6.1) Sistem zelenih površin se neposredno navezuje na omrežje kolesarskih in peš poti ter krajinsko zaledje. (6.2) Ohranja in razvija se manjši športnorekreacijski kompleks na severu naselja ter športnorekreacijske površine ob šoli. Rekreacijske površine se dopolnjuje z ureditvijo manjših igrišč na območju centralnih dejavnosti in stanovanjskih območjih. (6.3) V južnem delu naselja je predvidena ureditev manjšega parka. Ohranja se vrtače in zelene zaščitne pasove ter pas travniških sadovnjakov okrog historičnega jedra naselja. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

II/5.2. Cerknica in Podskrajnik

44. člen

(1)

Cerknica z območjem gospodarske cone Podskrajnik se razvija kot medobčinsko središče s ključnimi upravnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi funkcijami, turistično in športnorekreacijsko ponudbo, storitvenimi dejavnostmi ipd. Krepi se zlasti dejavnosti, ki glede na funkcijo mesta v omrežju naselij do sedaj niso bile dovolj razvite (srednješolsko izobraževanje, kulturne dejavnosti). Gospodarska cona Podskrajnik se razvija kot zaposlitveno središče širšega regionalnega pomena.

(2)

Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa (2.1) Osnovo prometnega omrežja na območju Cerknice in Podskrajnika tvorijo regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič, RIII 643 Preserje–Cerknica in RIII 914 Postojna–Podskrajnik (turistična cesta). (2.2) Na območju Cerknice je predvidena izgradnja razbremenilne južne obvoznice, ki bo potekala od priključka na obstoječo traso državne ceste južno od osnovne šole, in se bo nanjo zopet priključila na območju bencinske črpalke. Obstoječa regionalna cesta skozi mesto bo s tem postala glavna mestna ulica. (2.3) Preko načrtovanih stanovanjskih sosesk na severu se uredi razbremenilna cesta. (2.4) Ob Cerkniščici se uredi povezovalna cesta med jedrom naselja ter načrtovanimi fokusi centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti. Cesta hkrati služi tudi kot nova primarna povezava z Begunjami in širšim hribovitim zaledjem. (2.5) Načrtuje se ureditev javnih parkirišč in garaž v središču mesta, na območju nove avtobusne postaje ob južni obvoznici in v okviru gospodarske cone Podskrajnik. (2.6) Predvidena je ureditev dvosmerne kolesarske poti vzdolž južne obvoznice in naprej v smeri Podskrajnika (Rakeka) oziroma Martinjaka. Ob glavni mestni ulici se uredi širša peš promenada od šole do območja novega trgovskega centra oziroma zdravstvenega doma. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici mesta. (2.7) Ob južni obvoznici se načrtuje izgradnja nove avtobusne postaje. (2.8) Uredi se javni avtobusni promet na relaciji Rakek (železniška postaja)–Podskrajnik–Cerknica.

(3)

Druga gospodarska javna infrastruktura (3.1) Načrtovana je prenova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda. Sanira in dogradi se tudi obstoječo centralno čistilno napravo v Dolenji vasi. (3.2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Načrtuje se izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za območje Cerknice, dolgoročno pa se za celotno območje načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja. (3.3) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.

(4)

Razporeditev dejavnosti (4.1) Centralne dejavnosti se še nadalje razvijajo na širšem območju historičnega jedra Cerknice. Predvideva se širitev jedra na današnja industrijska območja (Brest), ki se dolgoročno selijo na območje gospodarske cone Podskrajnik. (4.2) Sekundarni fokusi centralnih dejavnosti (kompleksi šole, vrtca in zdravstvenega doma, avtobusna postaja, trgovsko središče itn.) se nizajo vzdolž načrtovane južne obvoznice. (4.3) Na južnem robu naselja se na atraktivni lokaciji s pogledom na Cerkniško jezero oblikuje manjši turistični kompleks. (4.4) Gospodarske dejavnosti (vključno z občinskimi gospodarskimi javnimi službami s področja komunale) se dolgoročno v celoti seli na območje Podskrajnika. (4.5) Na območju Podskrajnika se zagotavljajo tudi ustrezne površine za razvoj kmetijske proizvodnje. (4.6) Stanovanjske kapacitete se zagotavljajo zlasti z zapolnitvijo zazidljivih površin na območju Loškega in Kamne gorice ter širitvami teh območij in območja Peščenka. Stanovanjska gradnja višje gostote se umešča v jedro naselja s prenovo degradiranih industrijskih območij ob Cerkniščici.

(5)

Urbanistično oblikovanje naselja (5.1) Historično jedro Cerknice se je razvilo na obronkih hribovja ob potoku Cerkniščica. Na jugu se odpira kulturna krajina Cerkniškega polja. Mesto se razširja vzdolž vseh glavnih prometnic. Območje Podskrajnika se je intenzivno razvijalo v novejšem času s sanacijo opuščenih območij izkoriščanja v večjo gospodarsko cono. (5.2) Predvidena je celovita prenova historičnega jedra v okviru katere se ohranjajo in ustrezno dopolnjujejo prepoznavne poteze območja. (5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo reliefnega roba, ki uokvirja silhueto naselja. Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto historičnega jedra s taborsko cerkvijo. Višinsko se omeji tudi objekte na južnem robu Cerknice, tako da se ohranja blag prehod med naseljem in kulturno krajino Cerkniškega polja. (5.4) Ohranjajo se zelene cezure med Cerknico in Podskrajnikom ter okoliškimi naselji. (5.5) Ustrezno se oblikuje mestne vpadnice in pomembnejše mestne ulice (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.). (5.6) Robove gospodarske cone Podskrajnik na prehodu v kulturno krajino Cerkniškega polja se intenzivno ozeleni.

(6)

Zeleni sistem (6.1) Območje ob Cerkniščici se uredi sonaravno kot zelena os naselja s pešpotjo na celotni potezi skozi mesto z zelenimi površinami in prostori za posedanje in počitek ter drugo urbano opremo. Na to os se navezujejo prečne peš in kolesarske povezave s posameznimi deli naselja. Celoten zeleni sistem naselja se povezuje z rekreacijskim zaledjem v atraktivni krajini Cerkniškega polja, Slivnice, Kamne gorice in Loškega. (6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na lokacijah ob Cerkniščici (športni park, kamp) in šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov. V bližini jedra se uredi manjši mestni park. (6.3) Ohranja se vrtače, zaščitne vegetacijske pasove, drevorede ter odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.

II/5.3. Grahovo

45. člen

(1)

Grahovo se razvija kot nosilno naselje (lokalno središče) vzhodnega dela občine ob Cerkniškem jezeru. Ohranjajo in krepijo se zlasti oskrbne funkcije, storitvene, kulturne, športnorekreacijske in izobraževalne dejavnosti. V naselju se zagotavljajo tudi možnosti za razvoj manjših obrtnih dejavnosti. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Cerknico (trgovina, zdravstvo, uprava ipd.) in Podskrajnik (poslovne in proizvodne dejavnosti).

(2)

Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa (2.1) Prometno omrežje naselja se navezuje na regionalno cesto RI 212 Unec–Žlebič. (2.2) Kot javna parkirišča se uporabljajo parkirišča ob šoli in cerkvi ter parkirišče ob pokopališču.

(3)

Druga gospodarska javna infrastruktura (3.1) V preteklih letih je v naselju zgrajen nov kanalizacijski sistem, vzporedno pa se je v celoti obnovilo tudi vodovodno omrežje. (3.2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja. (3.3) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.

(4)

Razporeditev dejavnosti (4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na obstoječih lokacijah v jedru ob cerkvi, ob šoli in v kompleksu fužine v jugovzhodnem delu naselja. (4.2) Stanovanjske kapacitete se razporejajo po celotnem območju naselja. Večje število novih stanovanjskih enot se zagotavlja predvsem v novih soseskah na severnem robu naselja.

(5)

Urbanistično oblikovanje naselja (5.1) Grahovo je strnjeno naselje z ruralnim jedrom, ki ga obkrožajo novejše stanovanjske soseske. V severnem delu naselja je novo oblikovan kompleks šole s športnorekreacijskimi površinami, na južnem delu pa kot poudarek v prostoru deluje kompleks fužine. (5.2) Predvidena je delna prenova kompleksa ob cerkvi. Ohranja se dominanto cerkve s kvalitetno oblikovanimi sosednjimi objekti. (5.3) Ohranja se značilna zasnova tradicionalne pozidave severno in južno od jedra ob cesti z značilnimi zelenimi robovi, ki jih tvorijo travniški sadovnjaki. (5.4) Ohranjajo se zeleni zaščitni pasovi ob vodotoku in na robovih pozidave. Ob pomembnejših prometnih povezavah (regionalna cesta, nova dostopna cesta do območja šole) in robovih (šolski kompleks, pešpot proti pokopališču) se uredijo drevoredi.

(6)

Zeleni sistem (6.1) V okviru obstoječih cest ter gozdnih in poljskih poti se uredi sistem rekreacijskih poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja. (6.2) Ohranjajo in dopolnjujejo se športnorekreacijske površine ob šoli. Površine za manjša igrišča se zagotavljajo tudi v jedru naselja ob stari šoli ter v okviru novih stanovanjskih sosesk na robu naselja. (6.3) Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

II/5.4. Rakek

46. člen

(1)

Rakek se razvija kot pomembnejše lokalno središče v zahodnem delu občine. Ohranjajo in krepijo se zlasti oskrbne in storitvene dejavnosti ter področje izobraževanja. Posebna pozornost se posveča tudi vlogi naselja kot prometnega vozlišča (kompleks železniške postaje).

(2)

Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa (2.1) Osnovo cestnega omrežja na območju Rakeka tvorita regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič in RIII 640 Rakek–Logatec. (2.2) Dolgoročno se za zmanjšanje prometnih obremenitev in s tem povečanje varnosti na regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič načrtuje izgradnja obvoznice. S tem se bo sedanja regionalna cesta skozi naselje preoblikovala v osrednjo mestno ulico. (2.3) Preko načrtovanih območij stanovanjske gradnje na severnem in južnem robu naselja se načrtuje izgradnja krožnih zbirnih cest, ki se smiselno navežeta na obstoječi regionalni cesti. (2.4) Preko Rakeka poteka glavna železniška proga Ljubljana–Sežana. V osrednjem delu naselja je urejena železniška postaja, ki predstavlja najpomembnejše prometno vozlišče na območju občine. (2.5) Površine za javna parkirišča (z možnostjo ureditve garaže) se zagotavlja ob železniški postaji in v novem jedru naselja. (2.6) Predvidena je ureditev dvosmerne kolesarske poti vzdolž obvoznice in naprej v smeri Unca oziroma Podskrajnika (Cerknice). Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici mesta. (2.7) Uredi se javni avtobusni promet na relaciji Rakek (železniška postaja)–Podskrajnik–Cerknica.

(3)

Druga gospodarska javna infrastruktura (3.1) Predvidena je posodobitev vodovodnega omrežja. (3.2) Na območju je deloma že urejeno kanalizacijsko omrežje z lokalno čistilno napravo. Predvidene so sanacija in dograditev omrežja (z ločenim sistemom odvajanja in čiščenja odpadnih voda) ter izgradnja nove centralne čistilne naprave zahodno od naselja. (3.3) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja. (3.4) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.

(4)

Razporeditev dejavnosti (4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na območju starega in novega jedra, na območju šole ter v okviru kompleksa železniške postaje. (4.2) Proizvodne dejavnosti se dolgoročno selijo na območje gospodarske cone Podskrajnik in nadomeščajo s programi, ki so kompatibilni s središčno lego območja (bivanje, centralne dejavnosti). Obrtne dejavnosti se umeščajo na območje ob železnici v severnem delu naselja in ob regionalno cesto. (4.3) Nove stanovanjske kapacitete se zagotavljajo v jedru naselja ter na območjih robnih stanovanjskih sosesk.

(5)

Urbanistično oblikovanje naselja (5.1) Rakek je razpotegnjeno naselje, ki se je razvilo ob križišču pomembnih prometnih poti. Železniška proga naselje deli na dva dela. Zahodno od nje se je okrog prvotnega ruralnega jedra ob cerkvi in kompleksa železniške postaje razvila redkejša stanovanjska pozidava. Vzhodni del naselja okrog novega jedra in manjšega industrijskega kompleksa je intenzivno pozidan in ga pretežno tvorijo načrtno zgrajene stanovanjske soseske. (5.2) V starem delu naselja se ohranja značilna struktura strnjene obcestne pozidave, ki prehaja v mehkejše robove s travniškimi sadovnjaki. (5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo reliefnega roba, ki uokvirja silhueto naselja. Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto starega jedra in kompleksa železniške postaje. (5.4) Ohranjajo se zelene cezure med Rakekom in okoliškimi naselji (Unec, Podskrajnik). Ustrezno se oblikuje vstop v mesto s strani Unca. (5.5) Ustrezno se oblikuje pomembnejše mestne ulice (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.).

(6)

Zeleni sistem (6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini. (6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na območju obstoječega športnega parka in ob osnovni šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših parkovnih površin. Ohranja se površine mestnega parka ob železniški postaji. (6.3) Ohranja se vrtače, zaščitne vegetacijske pasove, drevorede in zelene zaščitne pasove ob železniški progi. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

II/5.5. Unec in Slivice

47. člen

(1)

Unec s prostorsko in funkcijsko povezanim naseljem Slivice se razvija kot lokalno središče v skrajnem zahodnem delu občine. Ohranjajo in krepijo se osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti ter področji izobraževanja in kulture. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Rakek in Cerknico.

(2)

Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa (2.1) Prometno omrežje naselja se navezuje na regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič in RIII 640 Rakek–Logatec. (2.2) Predvidena je ureditev pešpoti in kolesarske steze proti Rakeku. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja. (2.3) Javna parkirišča se uredijo na območju ob avtocesti. Namenjena so predvsem osebnim vozilom dnevnih delovnih migrantov.

(3)

Druga gospodarska javna infrastruktura (3.1) Predvidena je posodobitev vodovodnega omrežja. (3.2) Načrtuje se izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki se ga priključi na kanalizacijski sistem s centralno čistilno napravo na Rakeku. (3.3) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja. (3.4) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.

(4)

Razporeditev dejavnosti (4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in razvijajo na območju jedra naselja ob cerkvi in regionalni cesti. (4.2) Ohranja se obstoječe proizvodno območje v osrednjem delu naselja. (4.3) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavljajo na robnih območjih severnega in južnega dela naselja.

(5)

Urbanistično oblikovanje naselja (5.1) Naselje se je razvilo okrog dveh ruralnih jeder (Unec, Slivice) in se razteza vzdolž obeh pomembnejših prometnih osi. (5.2) Ohranja se značilna struktura pozidave v historičnih jedrih (vključno z dominanto historičnega jedra Unca ob cerkvi) s pasom travniških sadovnjakov na robu. (5.3) Ohranjajo se zelene cezure med Uncem in okoliškimi naselji z drevoredi (v smeri Rakeka).

(6)

Zeleni sistem (6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini. (6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se razvijajo na obstoječih lokacijah ob šoli in gasilskem domu. Manjša otroška igrišča se umešča tudi v stanovanjske soseske na robu naselja. (6.3) Ohranja se zaščitne vegetacijske pasove in drevorede. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

II/6. Spremljanje stanja okolja

48. člen

(1)

V času izvajanja OPN mora Občina Cerknica zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se: (1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejena komunalna infrastruktura; (1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora, oddaljenost gospodarskih con in najbližjih stanovanjskih stavb (število stikov), letna poraba električne energije za javno razsvetljavo; (1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: kemijsko stanje površinskih voda, kemijsko stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površina stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (železnica), površina nepozidanih stavbnih zemljišč, količina prodane pitne vode, ekološko stanje površinskih voda, ogroženost enot kulturne dediščine.

(2)

Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN.

O predpisu

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica

Časovnica