TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Ker v obravnavanem primeru predlagateljica zatrjuje mejo med parcelo,

ki v naravi predstavlja pot in je javno dobro, in sosednjimi

parcelami, tej meji pa pritožnika oporekata, med udeleženci obstoji

spor o meji. V primeru spora ima vsak od lastnikov zemljišč, med

katerimi je meja sporna pravni interes za sodno ureditev meje, torej

tudi predlagateljica. Logična posledica pravila, da se v nepravdnem

postopku določi meja, ki je sporna, je nadaljnji sklep, da se določi

meja med sosednjimi zemljišči le v tistem delu, v katerem je sporna,

ne pa tudi v preostalem. Glede na to, da se po določbi 44. člena SPZ

lastninska pravica na javnem dobru ne more pridobiti s

priposestvovanjem, katerega sta posredno uveljavljala toženca s

trditvami o uživanju spornega mejnega prostora, je sodišče prve

stopnje pravilno štelo, da dokazana močnejša pravica predlagateljice,

ki je uveljavljala mejo javnega dobra po katastru. Ureditev meje po

kriteriju zadnje mirne posesti pa glede na pojasnjen vrstni red

kriterijev urejanja meje ne pride v poštev.