Odlok o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Hrpelje - Kozina

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-421/2024, stran 1258 DATUM OBJAVE: 23.2.2024

VELJAVNOST: od 9.3.2024 / UPORABA: od 9.3.2024

RS 15-421/2024

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 9.3.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 9.3.2024
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
421. Odlok o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Hrpelje - Kozina
Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 44/22 – ZVO-2), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 20/19, 20/22), 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 8. redni seji dne 9. 11. 2023 sprejel
O D L O K
o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Hrpelje - Kozina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(javna služba)

(1)

S tem odlokom je določen način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju tudi: Občina).

(2)

V odloku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(3)

Občina zagotavlja izvajanje javnih služb z izvajalcem, na podlagi podeljene koncesije, v skladu s koncesijskim aktom.

(4)

Koncesija se podeli za:

-

gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,

-

gospodarsko javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in

-

gospodarsko javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Za izvajalca lahko občina izbere enega ali več koncesionarjev.

(5)

Ta odlok je zavezujoč za:

-

vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

-

za izvajalce javnih služb in

-

vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

(6)

Vrste odpadkov, ki so predmet javne službe zbiranja ter vrste odpadkov, ki se v okviru javne službe ne zbirajo, določa uredba, ki ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.

2. člen

(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa:
I. Splošne določbe;
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe;
III. Vrste in obseg storitev javne službe:
A. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
B. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
C. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov;
IV. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;
VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe;
VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe;
IX. Kazenske določbe;
X. Prehodne in končne določbe.

3. člen

(cilji javne službe)
Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

1.

preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2.

uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3.

preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4.

zagotovitev učinkovitega zajema in ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5.

vzpostavitev nadzora nad pravilnim ločevanjem odpadkov,

6.

vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,

7.

izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8.

izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),

9.

zagotovitev obdelave komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

10.

ureditev deponiranja ostankov predelave komunalnih odpadkov,

11.

racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

12.

izboljšanje dostopa do storitev javnih služb.

4. člen

(uporaba predpisov)
Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja izvajanja javnih služb, ki so predmet urejanja s tem odlokom.

5. člen

(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.

6. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1)

Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali pa posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2)

Postopek subsidiarnega ukrepanja je določen z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

7. člen

(območje izvajanja in dostopnost storitev)

(1)

Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: javne službe) na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(2)

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3)

Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb, so razvrščeni v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4)

Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

(5)

Prevzemna mesta za zbiranje bioloških odpadkov in odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov na zbiralnicah ločenih frakcij so namenjena znanemu krogu uporabnikov. Izvajalec je dolžan ustrezno obvestiti uporabnike o njihovem prevzemnem mestu ter objaviti na svoji spletni strani seznam prevzemnih mest iz tega odstavka s seznamom kroga uporabnikov posameznega prevzemnega mesta.

8. člen

(povzročitelji)

(1)

Uporabnik storitev javnih služb je izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.

(2)

Uporabnik storitev javne službe je vsak izvirni povzročitelj, ki ima ne glede na pravni temelj:

-

pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno ali občasno prebiva ali deluje ena ali več oseb,

-

pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se stalno, začasno ali občasno opravlja kakršna koli dejavnost,

-

pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Uporabniki in plačniki storitev javnih služb so zlasti fizične osebe v gospodinjstvu, fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi, osebe, ki so izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, osebe, ki upravljajo javne površine (na primer: tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno), osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(3)

Uporaba storitev javne službe s področja ravnanja z odpadki je obvezna za vse uporabnike. Vsak izvirni povzročitelj se mora obvezno vključiti v sistem zbiranja odpadkov in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov in tem odlokom.

(4)

Izvirni povzročitelj postane uporabnik javne službe z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena.

(5)

V primeru izvajanja javnih služb gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javnih služb nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki opravi prijavo števila oseb v enoti in poda soglasje k obračunavanju izvedenih storitev. Če člani gospodinjstva ne opravijo prijave in s tem podajo soglasja iz tega odstavka, se kot uporabnik in plačnik šteje kateri koli polnoletni član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za obveznosti iz naslova izvajanja javnih služb. Če plačnik ne poravna pravočasno svojih obveznosti do izvajalca, ga ta opomni na plačilo. V primeru, da tudi po prvem opominu svojih obveznosti ne poravna, odgovarjajo vsi ostali člani gospodinjstva za vse obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. Izvajalec lahko v primeru neplačevanja s strani plačnika, prične izstavljati račune kateremu koli polnoletnemu članu gospodinjstva.

(6)

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, fizične osebe z dejavnostjo morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu in obsegu izvajanja javne službe. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti najkasneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti. Šteje se, da so subjekti iz tega člena uporabniki in zavezanci za plačilo stroškov izvajanja javne službe z dnem pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine. Za dan pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine šteje zlasti dan registracije poslovnega naslova oziroma sedeža na območju Občine oziroma dejanski pričetek izvajanja dejavnosti. V kolikor osebe iz tega odstavka v roku 30 dni od pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine, ne sklenejo pogodbe z izvajalcem, ga ta pisno pozove k sklenitvi pogodbe z navadno poštno pošiljko. V kolikor tudi po pozivu pogodba ni sklenjena, prične izvajalec z izvajanjem in obračunavanjem storitev javnih služb, v obsegu minimalno določenih standardov za posamezno dejavnost, in sicer s potekom naknadno postavljenega roka.

(7)

Kot dokazilo, da ima uporabnik pravico do uporabe objekta šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Šteje se, da je soglasje lastnika nepremičnine podano, če je na naslovu registriran sedež osebe z dejavnostjo.

(8)

V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(9)

Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.

9. člen

(javna pooblastila)

(1)

Občina izvajalcu zbiranja podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.

(2)

Načrtovalci prostora, investitorji ali projektanti morajo pri načrtovanju novih oziroma prenovi obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirna in prevzemna mesta v skladu s projektnimi pogoji, za katere zaprosijo izvajalca zbiranja. Na podlagi projektnih rešitev pa izvajalca zbiranja zaprosijo za izdajo soglasja.

(3)

Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca zbiranja, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.

(4)

Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov.

10. člen

(Tehnični pravilnik)

(1)

Izvajalec zbiranja v roku šestih (6) mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za izvajanje javnih služb. Tehnični pravilnik sprejme Občinski svet Občine. Objavi se ga v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:

-

opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,

-

tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,

-

tipizacijo predpisanih posod za odpadke,

-

minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,

-

pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,

-

podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,

-

podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,

-

podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,

-

pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,

-

normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbe in ostale uporabnike javne službe,

-

druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(3)

Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.

(4)

Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika.

III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE

11. člen

(vrste in obseg javne službe)

(1)

Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:

1.

Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

-

zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

-

zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

-

prevzemanje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

-

zbiranje in odvoz odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,

-

zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,

-

izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

-

oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

-

oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

-

predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

-

prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

-

druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.

2.

Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

-

obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,

-

zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

-

skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.

3.

Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

-

odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

-

odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,

-

nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.

(2)

V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3)

S tem odlokom prevzame izvajalec zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine.

(4)

Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

A. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

12. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1)

Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

-

papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,

-

drobna odpadna embalaža iz stekla,

-

drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,

-

drobna odpadna embalaža iz kovine,

-

biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),

-

kosovni odpadki,

-

nenevarni odpadki,

-

druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.

(2)

Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(3)

Odpadki, ki ostanejo po izločitvi odpadkov iz prvega odstavka, so ostanki komunalnih odpadkov, ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(4)

Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ter posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(5)

Zbirno mesto je pokrit ali nepokrit prostor praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer povzročitelj odpadkov ločeno zbira in začasno hrani komunalne odpadke. Zbirno mesto praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih določijo uporabniki sami. Uporabniki so dolžni zbirno mesto urediti in ga vzdrževati. Prevzemno mesto je mesto praviloma na javni površini, kjer povzročitelj odpadkov prepušča v okviru zbirnega mesta ločeno zbrane komunalne odpadke izvajalcu javne službe. Ko gre za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto hkrati tudi zbirno mesto. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.

(6)

Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno (kot npr. prireditve, praznovanja, čistilne akcije, začasno povečan obseg dela ipd.), si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu javne službe. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe.

13. člen

(zabojniki za odpadke)

(1)

Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke.

(2)

Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, je izvajalec zbiranja dolžan za večstanovanjske objekte zagotoviti poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke tudi zabojnik za embalažo ter zabojnik za biološke odpadke.

(4)

Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko po preveritvi vzroka, izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.

(5)

Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo. Zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij nabavi Občina.