TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenega A. K. se deloma ugodi in se sodbe sodišča prve in druge stopnje glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na obsojenega A. K., razveljavijo, razveljavi se odločba o izreku enotne kazni in odločba o stroških postopka za obsojenega A. K. in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenega A. K. zavrne.

II. Zahteve za varstvo zakonitosti zagovornika obsojene J. K., zagovornika obsojenega O. B. in zagovornika obsojene pravne osebe K. d.o.o., se zavrnejo.

III: Obsojeni O. B. je dolžan plačati sodno takso v znesku 800 EUR, obsojena pravna oseba K. d.o.o., pa v znesku 2.000 EUR. Obsojena J. K. se oprosti plačila sodne takse.

Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.

Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.