TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„1. Upravljanje in vzdrževanje skupnih delov, ki služijo vsem večstanovanjskim stavbam, ki sestavljajo stanovanjsko poslovni kompleks ... v K. (stavbe na naslovu 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 ter garaža z ID znakom 000-5583), to je njihovih skupnih gradbenih elementov, skupnih inštalacij, naprav in opreme (skupnega sistema ogrevanja /kurilnica/, skupnih naprav za vodovod in kanalizacijo, skupnih električnih naprav, skupnega sistema požarne zaščite, itd.), skupnih hodnikov in pasaže ter skupnih zunanjih površin, se uredi tako, da njihovo potrebno upravljanje in vzdrževanje, kar zajema strokovno - tehnične storitve, druge upravljavske storitve, izvajanje delitve in obračuna ter izvajanje skupnega ogrevanja, vse v obsegu, kot je to opredeljeno v III. točki tega predloga, v celoti izvaja predlagatelj, prvi nasprotni udeleženec in drugi nasprotni udeleženec pa mu za te storitve plačujeta sorazmerni del, ki odpade na vsakega od njiju, to je 4,10 EUR (brez DDV) mesečno na enoto - posamezni del v lasti etažnih lastnikov, s katerimi imata sklenjeno pogodbo o opravljanju upravniških storitev, ter stroške izvajanja skupnega ogrevanja v višini 0,05 EUR/m2 - neto (brez DDV).

2. Če bosta nasprotna udeleženca ravnala v nasprotju s 1. točko tega predloga, sta dolžna predlagatelju plačati denarno kazen, ki jo določi sodišče s sklepom v višini 10.000 EUR in jo sodišče na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izvrši.

3. Ta začasna odredba prične veljati z dnem izdaje in velja še 30 dni po nastopu pogojev za izvršljivost odločbe, ki bo izdana v nepravdnem postopku.

4. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.“

II. Predlagatelj, prvi nasprotni udeleženec in drugi nasprotni udeleženec sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Namen (cilj) določbe četrtega odstavka 23. člena SZ-1 je, da manjkajoči dogovor (med upravniki) nadomesti sklep sodišča. V takšnem postopku se začasna odredba izda zaradi začasne ureditve medsebojnega spornega razmerja.

Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je po vsebini enak predlogu za ureditev razmerja, lahko udeleženec postopka uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Restriktivni pristop je potreben tudi pri napolnitvi vsebine pravnih standardov iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1.

Bistveno pri presoji pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe je, da predlagatelj ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi narekovale nujno ukrepanje. Povedano drugače: predlagatelj ni izkazal, da je njegov položaj (ali položaj „njegovih“ etažnih lastnikov) tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka (saj v primeru čakanja redno sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena).