na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča
UPRS sodba in sklep I U 294/2015 - mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - sistemske pomanjkljivosti azilne...
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
25.2.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
UPRS sodba in sklep I U 294/2015
INTERNA OZNAKA
UL0009983
SENAT, SODNIK
mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Liljana Polanec
INSTITUT VSRS
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pogoji za sprejem prosilca - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
PODROČJE VSRS
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
IZREK
Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-326/2014/69 (1313-05) z dne 27. 1. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev izpodbijanega sklepa odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev izpodbijanega sklepa odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
JEDRO
Tožnik je v Sloveniji prošnjo za mednarodno zaščito vložil že tretjič. Postopek v zvezi s prvo prošnjo je bil ustavljen s sklepom, prav tako postopek v zvezi s ponovno (drugo) prošnjo z dne 24. 12. 2013. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v zvezi s tožnikovo ponovno (tretjo) prošnjo z dne 5. 9. 2014. Odločanje o ponovni prošnji urejata 56. in 57. člen ZMZ, ki tak postopek določa tudi, če je bil predhodni postopek ustavljen. Taka razlaga navedenih določb izhaja tudi iz določb 20. in 32. člena t.i. postopkovne direktive. Zato ni nepomembno, ali je toženka tožnikovo predhodno prošnjo za mednarodno zaščito z dne 24. 12. 2013 obravnavala ali ne. Če jo je, je namreč s tem po drugem odstavku 17. člena Dublinske uredbe in po drugem odstavku 17. člena Uredbe Dublin III postala odgovorna država članica.
Tožbi bi bilo treba ugoditi tudi, če bi bila določitev Republike Italije kot odgovorne države članice pravilna. Utemeljeni so namreč tožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Za odločanje po navedeni določbi je treba najprej ugotoviti morebiten obstoj utemeljenih domnev, da v državi članici, ki je določena kot odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom oziroma pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tožnik je zatrjeval obstoj takih pogojev v Republiki Italiji in v postopku predložil povzetke oziroma odlomke iz več poročil oziroma člankov o stanju v Republiki Italiji, s katerimi je opozarjal na možnost, da ostane brez nastanitve ali pa v objektih, ki ne izpolnjujejo zahtevanih standardov. Do tega se toženka ni opredelila.
Tožbi bi bilo treba ugoditi tudi, če bi bila določitev Republike Italije kot odgovorne države članice pravilna. Utemeljeni so namreč tožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Za odločanje po navedeni določbi je treba najprej ugotoviti morebiten obstoj utemeljenih domnev, da v državi članici, ki je določena kot odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom oziroma pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tožnik je zatrjeval obstoj takih pogojev v Republiki Italiji in v postopku predložil povzetke oziroma odlomke iz več poročil oziroma člankov o stanju v Republiki Italiji, s katerimi je opozarjal na možnost, da ostane brez nastanitve ali pa v objektih, ki ne izpolnjujejo zahtevanih standardov. Do tega se toženka ni opredelila.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.