Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2023/2013, stran 6089 DATUM OBJAVE: 21.6.2013
VELJAVNOST: od 6.7.2013 / UPORABA: od 6.7.2013
RS 52-2023/2013
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 6.7.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
2023. Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto
Na podlagi 120. in 133. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 22. seji dne 30. 5. 2013 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto
Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
6. člen
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Občinski svet pri svojem delu uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine. V notranjem krogu žiga je ime OBČINSKI SVET.
Občinski svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.
Žig občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan ali od njega pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po uradnih rezultatih drugega kroga volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov,
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana,
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga, potrditve mandatov članov občinskega sveta,
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
5.
poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana.
O dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča.
10. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član občinskega sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
Občinski svet na prvi seji izmed navzočih članov imenuje tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Občinski svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa glasuje o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi trije člani komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
11. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije, potrdila o izvolitvi župana in na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur.
12. člen
Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
13. člen
Ko je občinski svet konstituiran, na prvi naslednji seji imenuje izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, ki pripravi poročilo in predloge za imenovanje novih članov organov občine in delovnih teles občinskega sveta do naslednje seje občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
14. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
-
predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavati vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta;
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) k tem predlogom;
-
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;
-
predlagati kandidate za člane organov občine, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, vanje voliti in biti voljen.
Člani občinskega sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji občinskega sveta ali pismeno med sejama občinskega sveta.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, s katerimi je seznanjen pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do plačil za opravljanje funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom in pravilnikom občinskega sveta, ki določa prejemke občinskih funkcionarjev.
15. člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, vezane na delo občinskega sveta.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
16. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pismeni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali občinski upravi postaviti vprašanje s področja pristojnosti občine ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pismeni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Član občinskega sveta lahko poda na eni seji največ tri (3) ustna vprašanja ali pobude in neomejeno število pismenih vprašanj in pobud.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali drugi predsedujoči na to opozori člana in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pismeno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na vprašanja in pobude se praviloma odgovarja na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pismeno, pismeno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pismeni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem prve naslednje redne seje, najkasneje pa dan pred sejo.
18. člen
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem.
Če občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej občinskega sveta in delovnih teles
19. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu občinskega sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ni upravičen do plačila za udeležbo na tej seji. Enako velja tudi v primeru, če je bil član občinskega sveta na seji prisoten manj kot polovico časa seje.
Če se član delovnega telesa neopravičeno ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, je delovno telo dolžno predlagati občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. SVETNIŠKE SKUPINE
20. člen
Član občinskega sveta ima pravico skupaj z drugimi člani občinskega sveta ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti v že ustanovljeno svetniško skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Če tega ne stori, dobi status samostojnega svetnika.
Član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
21. člen
Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 24. člena tega poslovnika, samostojni člani občinskega sveta pa lahko ustanovijo skupino samostojnih svetnikov.
V teku enega mandata se lahko ustanovi le ena skupina samostojnih svetnikov.
22. člen
Člani občinskega sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v 8 dneh po konstituiranju občinskega sveta. Vodja svetniške skupine župana pisno obvesti o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov vodja svetniške skupine predloži županu njihove pristopne izjave.
23. člen
Dve ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko ustanovijo nove svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi nova stranka, če član občinskega sveta izstopi iz stranke ali liste, na kateri je kandidiral ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo.
24. člen
Svetniške skupine in samostojni svetniki se v 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi občinski svet s sklepom.
25. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
26. člen
Financiranje svetniških skupin se določi s posebnim pravilnikom.
V. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA
27. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa na podlagi ustave, zakona in statuta občine.
VI. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
28. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta na podlagi sklepa občinskega sveta ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Redne seje sklicuje župan v času med 10. januarjem in 15. julijem ter 10. septembrom in 23. decembrom.
Župan lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden se je končala predhodno sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
Ob občinskem prazniku se občinski svet sestane na slavnostni seji, na kateri se podelijo najvišja priznanja in nagrade Mestne občine Novo mesto, za katero pa se ne uporabljajo določila tega poslovnika, ki govorijo o rednih in izrednih sejah. Določbe tega poslovnika prav tako ne veljajo za žalne seje občinskega sveta.
29. člen
Redna seja
Vabilo za redno sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom župan pošlje po elektronski pošti članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred sejo občinskega sveta, kadar gre za gradiva, ki so podlaga za sprejem odlokov, ostala gradiva pa z vabilom in predlogom dnevnega reda najmanj 7 dni pred sejo občinskega sveta, razen gradiv komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki morajo biti predložena članom občinskega sveta najmanj do začetka seje.
Vabilo za sklic seje obsega predlog dnevnega reda. Ustrezno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se objavi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje tudi županu, podžupanom, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v občinskem svetu ter predstavnikom medijev po elektronski pošti.
Izjemoma lahko župan iz nujnih razlogov preloži že sklicano sejo občinskega sveta na drugo uro ali na drug dan. Obvestilo o spremembi datuma morajo člani občinskega sveta prejeti najmanj 3 dni pred datumom prvotnega sklica seje. Sejo se lahko prestavi samo na kasnejši datum.
Izjemoma pa lahko občinski svet na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta, župana, delovnih teles in z obrazložitvijo nujnosti predloga z večino navzočih članov odloči, da obravnava na seji občinskega sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje občinskega sveta, dostavijo županu gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da skliče sejo.
30. člen
Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
K posameznim točkam dnevnega reda se lahko povabijo tudi tisti, na katere se posamezna točka nanaša.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. O tem odloča župan.
31. člen
Izredna seja
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na lastno pobudo, na predlog delovnega telesa občinskega sveta ali na zahtevo 1/4 članov občinskega sveta.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Izredno sejo skliče župan. Če izredna seja občinskega sveta, ki jo je predlagalo delovno telo oziroma so jo zahtevali člani občinskega sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pismeno obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani občinskega sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
32. člen
Dopisna seja
Dopisna seja se opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
Dopisna seja se opravi na podlagi elektronsko vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati tudi rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je bil predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
O dopisni seji občinskega sveta se vodi zapisnik, v katerem mora biti navedeno: število članov občinskega sveta, ki jim je bilo vročeno gradivo, seznam članov občinskega sveta, ki so glasovali, poimensko, koliko članov občinskega sveta je glasovalo za predlog in koliko proti predlogu, rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti.
Zapisnik o dopisni seji občinski svet potrdi na prvi naslednji redni seji.
33. člen
Dnevni red
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta predlaga župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta.
V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Občinski svet ne more odločiti, da se na dnevni red uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo.
2. Potek seje
34. člen
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči), in sicer do začetka seje pismeno, ustno pa na sami seji.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Izredno sejo, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu s tem poslovnikom, vodi član občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic seje zahtevali.
35. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, poskrbi za njegovo odstranitev s seje.
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
36. člen
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
37. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen in v primeru sklepčnosti nadaljuje s sejo.
Navzočnost članov občinskega sveta se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem članov.
Z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem članov se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
V primeru, da predsedujoči ugotovi nesklepčnost, se sklepčnost ponovno ugotavlja najkasneje v 30 minutah po prvem ugotavljanju sklepčnosti. Če se tudi takrat ugotovi nesklepčnost, se seja odpove.
Enako se ravna v primeru ugotavljanja nesklepčnosti med sejo. Po ponovni ugotovitvi nesklepčnosti se seja prekine.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
38. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav več točk dnevnega reda, skrajšani ali hitri postopek.
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke občinski svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, občinski svet o tem razpravlja in glasuje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Po določitvi dnevnega reda seje občinski svet odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
40. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan mnenje k obravnavani zadevi.
Po dopolnilni obrazložitvi in mnenju župana dobi besedo predsednik delovnega telesa, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev župana in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
Po obrazložitvi dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Občinski svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Ta član mora pred začetkom razprave navesti razloge za podaljšanje časa za razpravo.
Člani občinskega sveta, ki predlagajo dodatne sklepe, morajo le-te podati predsedujočemu v pismeni obliki.
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega naslednjega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na napoved vsebine replike, sicer jo lahko predsedujoči zavrne. Replike smejo trajati največ tri minute.
Drugi vabljeni na sejo smejo sodelovati v tistem delu razprave, ki se nanaša nanje. V tem primeru predsedujoči predhodno ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati. Razpravljavec lahko razpravlja največ pet minut.
Predsedujoči lahko dovoli sodelovanje v razpravi tudi drugim udeležencem, in sicer potem, ko ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in če temu ne nasprotuje nihče od prisotnih članov občinskega sveta. V primeru nasprotovanja o sodelovanju drugih udeležencev v razpravi o tem odloči občinski svet z glasovanjem. Razpravljavec lahko razpravlja največ pet minut.
42. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
43. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
44. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. Predsedujoči v primeru prekinitve določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
45. člen
Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela.
Predsedujoči odredi odmor tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, občinski svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
46. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Če občinski svet časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, sejo prekine in določi termin za njeno nadaljevanje.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
odvzem besede,
-
odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, če govori o vsebini, ki ni predmet točke ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.