TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Ob reševanju pritožbe tožeče stranke se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi v zavrnilnem delu glede drugo, tretje in četrtotožene stranke ter se mu v tem obsegu vrne v novo sojenje.

2. Pritožbi tožeče stranke se v preostalem delu ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi tudi v zavrnilnem delu glede prvo in petotožene stranke ter se mu v tem obsegu vrne v novo sojenje.

3. Pritožbi prvotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu razveljavi ter se mu v tem obsegu vrne v novo sojenje.

4. Odločitev o pritožbenih stroških (prvotožene stranke) se pridrži za končno odločbo.

Če je naročnik začel uporabljati gradbeni objekt pred izročitvijo in prevzemom, se šteje, da je prevzem opravljen na dan začetka uporabe. Če je investitor pričel uporabljati zgrajeni gradbeni objekt, je dolžan izvajalcu del plačati dogovorjeno ceno, ne glede na to, da med strankama ni bila izvršena primopredaja. Presežna (oz. manjkajoča) in nepredvidena dela so pogodbena dela - torej dela, ki so potrebna za izpolnitev izvajalčeve pogodbene obveznosti zgraditi določen objekt oz. opraviti gradbena dela na obstoječem objektu, ki pa jih izvajalec v času sklenitve pogodbe ni predvidel pri oblikovanju cene.

Poznejša (dodatna) dela pa so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo. Zato niso pogodbena dela, saj niso predmet prvotne gradbene pogodbe, temveč je v zvezi z njimi potrebno skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki dodatka - aneksa k prvotni pogodbi), s katero se določi tudi cena za ta dela.

Pogodbo oz. njene nejasne določbe razlagata predvsem sami pogodbeni stranki. Razlaga pogodbe pa pomeni, da jo razlagata obe stranki skupaj, ne ena sama.

Premoženjska korist je tudi pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja.

Če naturalna restitucija (vrnitvena dolžnost pridobitelja) ni možna, pride v poštev civilna restitucija (nadomestitev vrednosti dosežene koristi). Vrniti je treba samo stvar (premoženje, vrednost); če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Terjatev iz neupravičene pridobitve ni čista denarna terjatev - zato ni uporabno načelo iz 394. člena ZOR, pač pa jo je treba prisoditi po vrednosti na dan odločanja sodišča.

Odločiti v škodo stranke je možno šele potem, ko se sodišče po izvedbi predlaganih dokazov prepriča, da njene trditve niso resnične.