TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Če toženec v sporni sobi ne spi (prenočuje pri prijateljici ali materi), si tam ne pere in ne hrani (kuha), v sobo prihaja le redko (po njegovi izpovedi enkrat na teden, po izpovedi ostalih pa enkrat v enem ali dveh mesecih), svojih stanovanjskih potreb več ne zadovoljuje v sporni sobi prej skupnega stanovanja, temveč drugje. Če pa toženec živi drugje, potreb po najpotrebnejših prostorih nima več. Bistvo najpotrebnejših prostorov po 3. odstavku prejšnjega 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR, ki ga je treba uporabiti na podlagi 158. člena stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) je bilo prav v tem, da tisti, ki je upravičen do njih, nima kje bivati. S tem, ko toženec prebiva drugje, je nastala podobna situacija kot v primerih, ki jih je urejal 58. člen ZSR. Če je imetnik stanovanjske pravice, ki v stanovanju ni prebival več kot šest mesecev, svojo pravico izgubil, ne da bi imel pravico do najpotrebnejših prostorov, tudi toženec, ki ni imetnik stanovanjske pravice, ne more imeti več pravic. Pravnomočni sklep nepravdnega sodišča, po katerem je tožnica dolžna tožencu ob izselitvi preskrbeti najpotrebnejše prostore, zato tožnice ne veže več.