TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom krijeta sami svoje stroške revizijskega postopka.

Revident izhaja iz prepričanja, da je podan razlog za zavrnitev registracije znamke iz točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (podobnost znaka in znamke ter obstoj verjetnosti zmede v javnosti). Zgoraj povzete revizijske trditve namreč po vsebini ne pomenijo nič drugega kot ponavljanje tega prepričanja, ki ga je uveljavljal skozi ugovorni postopek pred Uradom in kasneje s tožbo zoper odločbo Urada pred upravnim sodiščem. Abstraktno videnje revidenta, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi morebitne uveljavitve izpodbijane znamke, pa za utemeljitev zelo hudih posledic iz 3. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. V zvezi z domnevnimi zelo hudimi posledicami v obliki materialne škode, revizijsko sodišče še dodaja, da ima blagovna znamka naravo premoženjske pravice; zato bi zmanjšanje oziroma preprečitev povečanja premoženja iz tega naslova revident moral oceniti konkretneje kot zgolj s pavšalno navedbo, da je škoda „nedvomno ogromna“ in da je v tem trenutku še ni mogoče materialno ovrednotiti.