2654. Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov
Na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 30/11) ministrica za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov (v nadaljnjem besedilu: spomenik) ter obliko in vsebino oznak na spomenikih.
2. člen
(dolžnost označevanja spomenikov)
(1)
Vsak spomenik mora biti zaradi boljše prepoznavnosti označen z oznako spomenika v skladu s tem pravilnikom.
(2)
Oznaka spomenika je označevalna tabla (v nadaljnjem besedilu: tabla) na pročelju spomenika ali podobnem primernem mestu. Njena namestitev je obravnavana kot vzdrževalna dela.
(3)
Na poseben način se s talno tablo označi spomenik manjših dimenzij (npr. javna skulptura, znamenje, vodnjak, edikula, krajinski spomenik).
(4)
V izjemnem primeru, kadar to zahteva varstveni režim, je tabla lahko nameščena na poseben nosilec pred objektom.
(5)
Za namestitev table je potrebna priglasitev v skladu z 2. točko 28. člena ZVKD-1. Del vloge za priglasitev je skica s predlagano mikrolokacijo postavitve.
(6)
Izjemoma se ne označujejo posamezni arheološki ali drugi spomeniki, kadar tako določa akt o razglasitvi in je to nujno zaradi načina varovanja spomenika ali njegovih delov.
(7)
Spomeniki, uvrščeni na seznam UNESCO, in spomeniki evropskega pomena se namesto s tablo po tem pravilniku označijo v skladu z mednarodnimi akti, ki določajo njihov status. Lahko so označeni tudi s tablo po tem pravilniku.
3. člen
(vsebina oznake spomenika)
Tabla spomenika državnega ali lokalnega pomena je okrogle oblike. Na njej so osnovne informacije o spomeniku.
(1)
Osnovne informacije o spomeniku sestavljajo:
-
ime spomenika, ki je praviloma enako imenu enote dediščine iz registra kulturne dediščine brez krajevnega dela imena,
-
enotna identifikacija dediščine iz registra kulturne dediščine,
-
ime samoupravne lokalne skupnosti, ki je razglasila spomenik lokalnega pomena, oziroma ime »Republika Slovenija« za spomenik državnega pomena.
(2)
Vsi napisi na tabli so v slovenščini. Na območjih občin, kjer se kot uradni jezik uporabljata tudi italijanščina in madžarščina, so napisi obvezno dodatno v teh jezikih, vendar ne smejo biti izrazno bolj poudarjeni od napisov v slovenščini. Dodatno so napisi lahko tudi v angleščini. Oblikovno so podrejeni uradnim jezikom v Sloveniji.
4. člen
(spoznavni znak Haaške konvencije)
(1)
Dodaten obvezen element table za kulturne spomenike je znak Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list FLRJ - MP, št. 4/56, Uradni list RS - MP, št. 54/92, 15/92 in 7/93, 2/93, v nadaljevanju: Haaška konvencija).
(2)
Znak Haaške konvencije ima obliko priostrenega ščitka s štirimi navzkrižnimi polji s temno modrim enakokrakim, navzdol obrnjenim trikotnikom v zgornjem delu in s temno modrim, diagonalno postavljenim kvadratom v spodnjem delu ščitka. Modri ploskvi se točkovno stikata tako, da sta ob straneh postavljena enaka bela trikotnika.
(3)
Kakršnakoli komercialna raba znaka Haaške konvencije je prepovedana. Kot informacijski znak je lahko uporabljen samo v tiskanih informativnih gradivih, ki jih posreduje konservator. Znaka Haaške konvencije ni dovoljeno uporabljati na kažipotih ali na objektih, ki nimajo statusa kulturnega spomenika.