TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, pritožbi tožnika pa v celoti in se izpodbijana sodba v II. točki izreka (razen glede ugotovitve, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 1. 3. 2010) ter v celoti v III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu (t.j. v I. točki izreka in II. točki izreka glede ugotovitve, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 1. 3. 2010) se pritožba tožene stranke zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pritožba tožnika v delu, ki se nanaša na specifikacijo razlike v plači, podane na naroku dne 22. 3. 2011, se šteje kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe.

V konkretni zadevi je tožnik z istim delodajalcem (toženo stranko) podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Za (edino) očitano kršitev, ki naj bi bila s strani tožnika izvršena v času veljavnosti te pogodbe o zaposlitvi (tožniku se je očitalo, da je neupravičeno izostal od dela), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila podana. Na takšni podlagi je pravilno presodilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo tožnikovo neto plačo, kot jo je prejemal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta okoliščina (neto plača) pa pri odločanju ni relevantna, ampak bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti in upoštevati, kakšna je bila tožnikova bruto plača, ki jo je v tem obdobju prejemal pri toženi stranki.