TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Kadar vlaga državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo, ki jo stranke izpodbijajo z revizijo, je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti trideset dni od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej (3. odst. 401.čl. ZPP). Razlog, da zakon v tem primeru določa krajši rok, je v tem, ker ima državni tožilec možnost, da se seznani z zadevo, v kateri so mu po 390.čl. ZPP vročene izpodbijane odločbe in revizija. Sodišču pa je s tem omogočeno, da hkrati obravnava vloženo revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti.

Na uporabo določbe 3. odst. 401.čl. ZPP ne vpliva okolnost, ali je revizija dovoljena, pravočasna in popolna. Za krajši rok zadostuje, da je sodišče postopalo v zvezi z vloženo revizijo po 390.čl. ZPP in s tem državno tožilstvo seznanilo z izpodbijanimi odločbami in s strankino revizijo.