TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, pritožbama zagovornikov obeh obtoženih pa se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tudi po uradni dolžnosti s p r e m e n i , tako da se:

- iz dejstvenega opisa v izreku obtožencema očitanega ravnanja izpusti besedilo "na posebno poniževalen in surov način",

- obema obtožencema izrečeni kazni z v i š a t a in sicer vsakemu na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora,

- odločba o odvzemu premoženjske koristi pravilno glasi: "Po 1. odst. 95. člena KZ in 2. odst. 96. člena KZ se obtožencema naloži v nerazdelno plačilo znesek 150 EUR oz. ustrezno tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila";

v ostalem pa se pritožbi zagovornikov obtoženih zavrneta kot neutemeljeni ter v nespremenjenih, a izpodbijanih delih p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Čeprav gre načeloma pri kaznivem dejanju izsiljevanja za tako imenovano osebno kaznivo dejanje, kjer je sila ali grožnja uperjena zoper osebno integriteto določene osebe, ni izključena možnost izvršitvene oblike, uperjene hkrati zoper več oseb, pri kateri pa ne gre za toliko kaznivih dejanj kolikor je teh oseb, temveč gre le za eno samo kaznivo dejanje. Prepletenost medsebojno izkazanih ravnanj obeh obtoženih in njuno hkratno, istočasno delovanje zato povsem opravičuje pravno opredelitev njunega ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odst. 218. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Ravnanje obeh obtožencev namreč ne kaže takšnih značilnosti, ki bi omogočale njegovo opredelitev kot posebej surovo in poniževalno. Ni videti v čem bi to ravnanje odstopalo od siceršnje sile in resne grožnje, ki se zahteva za obstoj tega kaznivega dejanja po 1. odst. 218. člena KZ. Praviloma bo že vsaka sila in grožnja v smislu zakonskega znaka po 1. odst. 218. člena KZ, vsebovala določeno mero surovosti in celo poniževalnosti, vendar pa se za opredelitev v smislu 3. odst. 218. člena KZ zahteva določeno višjo stopnjo in intenziteto, ki bi se lahko izkazovala npr. v daljšem časovnem trajanju takšnega ravnanja, v posebnih oblikah nasilnega izživljanja, izrabljanju določenih osebnih razmerij med oškodovanci, zoper katere se izvaja nasilje oz. grožnja (npr. starši - otrok, varuh - varovanec). Prav zaradi že zgoraj opredeljenega ravnanja obeh obtoženih kot skladnega, skupnega in v tem okviru istočasnega ter z zahtevami po izročitvi denarja, uperjenega zoper obe oškodovanki, je bilo dejanje dokončano takoj, ko je katera od njiju izpolnila, četudi le delno, izraženo zahtevo obtožencev.