IZREK
Pritožbi toženih strank se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:
„1. Toženi stranki S.T. d.o.o. in Z. T. d.d., sta nerazdelno dolžni plačati
prvotožeči stranki M. C. 13.000,00 EUR,
drugotožeči stranki S. C. 10.000,00 EUR,
tretjetožeči stranki R. C. 10.000,00 EUR,
četrtotožeči stranki A. C. 10.000,00 EUR.
Prvotožena stranka je dolžna:
prvotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 13.000,00 EUR,
drugotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
tretjetožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
četrtotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
od dne 21. 08. 2008, vse v roku 15 dni.
Drugotožena stranka je dolžna:
prvotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 13.000,00 EUR,
drugotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
tretjetožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
četrtotožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR,
od dne 16. 04. 2008 dalje do plačila.
2. Kar zahtevajo tožeče stranke več se zavrne.
3. Prvo in drugotožena stranka sta dolžni tožečim strankam solidarno povrniti njihove pravdne stroške v znesku 3.820,41 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.“
V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi v nespremenjenem a izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje.
Tožeče stranke so dolžne nerazdelno plačati toženima strankama njune stroške pritožbenega postopka v znesku 324,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev, v 15 dneh, pod izvršbo.
Toženi stranki sta dolžni nerazdelno plačati tožečim strankam njihove stroške pritožbenega postopka v znesku 819,09 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti, v 15 dneh pod izvršbo.
JEDRO
Dejansko pravilno ugotovljeni sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju, ki so posledica opisane izjemno hude skaženosti, torej po pravno pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja posebno težko invalidnost. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko primerja konkretni primer s primerom posebno težke invalidnosti iz judikata – VSS II Ips 301/88 z dne 30. 06. 1988. V tistem primeru je bila priznana odškodnina staršema zaradi njunih duševnih bolečin zaradi otrokove ugotovljene posebno težke invalidnosti nastale podobno zaradi skaženosti kot posledice eksplozije plinske jeklenke.
Ker gre za škodo (duševne bolečine bližnjih) kot celovito podlago za prisojo odškodnine oziroma za odškodnino za utrpljeno škodo kot enovito postavko, je sicer v prvostopni sodbi nadalje tudi pravilno upoštevano obdobje, ko je še potekalo začetno zdravljenje oškodovanca. Zato ločevanje škode na tisto nastalo takoj po škodnem dogodku in v času intenzivnega zdravljenja in na kasnejše obdobje, ko zdravljenje ni več potrebno v takšni meri kot prej in so se posledice v zdravstvenem stanju oškodovanca stabilizirale, nima podlage v naši pravni ureditvi. Duševne bolečine bližnjih so enovita celota, ki se začnejo s škodnim dogodkom, ki je neposredno in takoj povzročil posebno težko invalidnost in trajajo nato v času zdravljenja, pa tudi še kasneje v času, ko se posledice škodnega dogodka pri oškodovancu stabilizirajo in postanejo trajnega značaja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.