TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški obeh udeležencev so nadaljnji stroški.

Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.

V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.

Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.