TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega F. K. in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba:

1.

pod točko 1 spremeni tako, da se

obdolženega F. K. na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je v stanju, ko je bila njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana, ogrožal varnost drugega in s tem v javnosti povzročil prestrašenost in zgražanje tako,

da je neugotovljenega dne v poletnih mesecih leta 2007 na V. št. 16 a, potem ko se je z avtomobilom pripeljal in sunkovito zavrl pred kletjo P. V., le-temu zagrozil, da ga bo pospravil in kričal, da je „prišel po svoje“, ob tem pa se prijemal za hlačni žep, nato pa skočil do svojega vozila ter začel odpirati prtljažnik, zaradi česar vse se je P. V. resno prestrašil in zbežal v klet ter se skril, nato pa skozi okno splezal iz kleti in se skril v hiši, prisotni E. V. in O. S. pa sta bili prestrašeni, B. S. pa se je nad njegovim ravnanjem zgražal,

dejanje pa je storil, ko je bila njegova zmožnost razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi paranoidne in čustveno neuravnovešene osebnostne motnje in organske možganske oškodovanosti bistveno zmanjšana,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilništva po 1. odst. 299. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 2. odst. 16. člena Kazenskega zakonika.

Na podlagi 1. odst. 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, v kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov, proračun.

2.

Pod točko 2 razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker niti iz opisa kaznivega dejanja pod točko 1 niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da je bil zaradi obdolženčevega ravnanja oškodovanec spravljen v podrejen položaj (obdolženec je namreč oškodovancu zagrozil le enkrat, zato ni mogoče govoriti o oškodovančevem strahu večje intenzivnosti in trajanja), dejanje, ki se očita obdolžencu, nima vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva po novem 296. členu KZ-1 (in je zato za obdolženca milejši zakon).

Obdolženec je s tem, ko je zbujal B. in Z. B. ponoči, jih nadlegoval po telefonu in jim onemogočal uporabo lokalne ceste z nameščanjem ovir nanjo, vsekakor ravnal protipravno in je oškodovance s takšnim ravnanjem vznemirjal in jim oteževal dostop do njihove zemlje, ni pa to njegovo ravnanje predstavljalo znakov kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Obdolženec namreč ob teh dejanjih oškodovancem ni grozil ali zoper njih uporabljal sile, z nameščanjem ovir na lokalno cesto pa jim tudi ni omejeval njihovih pravic z nasiljem.