TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje pod točko I/1 in točko II spremeni tako, da se glasi:

Tožeči stranki R. G., in I. G. , sta solastnika in sicer R. G. v idealnem deležu do 1/2 in I. G. do 1/2 celotnih nepremičnin parc. št. 57/2, pašnik, v površini 568 m2, parc. št. 57/3, pašnik, v površini 455 m2 in parc. št. 57/4, pašnik, v površini 79 m2, vse k.o. S..

Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama 881,28 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.

II.

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točke I /2 in I /3 ) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini, ki v času sklenitve ni bila predložena javnemu pravobranilcu, ni bila nična, ampak le neizvedljiva v zemljiški knjigi.

Določilo 44. člena SPZ naj bi zagotavljalo varnost pravnega prometa, kar pomeni, da se ne nanaša na primere, ko je bila lastninska pravica pridobljena originarno, torej na podlagi zakona.

Kadar lastninska pravica nastane originarno, to je na podlagi priposestvovanja, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine z zemljiškoknjižnim dovolilom ni potreben oziroma celo nasprotuje prvemu delu zahtevka. Značilnost izvirne pridobitve je namreč v tem, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika. Vknjižbo priposestvovane lastninske pravice bo tožeča stranka lahko dosegla na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe.