TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. in III. točki izreka) delno spremeni tako, da se v spremenjenem delu glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 408,88 EUR.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 122,40 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu, to je v delu I. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 408,88 EUR od vložitve tožbe dne 22. 5. 2020 do plačila dne 1. 3. 2022.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 500,24 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Ker je bil tožnici v času izdaje izpodbijane sodbe že plačan z izpodbijano sodbo dosojeni znesek 408,88 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik v nadomestilih plač za obdobje od 19. 6. 2017 do 31. 12. 2017, tožnica ni upravičena do ponovnega plačila tega zneska še od toženke. Povsem nepomembno je, da je ta znesek tožnici plačal ZZZS in ne toženka. Pomembno je le, da gre za isto obveznost. Obveznost namreč preneha, ko je izpolnjena (prvi odstavek 270. člena OZ), pri čemer lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (prvi odstavek 271. člena OZ).