TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbeno spremenjena I. točka izreka prvostopenjske sodbe nadomesti z novo točko, ki se po spremembi glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini 53.174,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od:

- 37.698,44 EUR za čas od 31. 8. 2010 dalje do plačila,

- 6.652,66 EUR za čas od 26. 5. 2017 dalje do plačila,

- 4.617,87 EUR za čas od 31. 8. 2010 dalje do plačila,

- 1.418,24 EUR za čas od 30. 6. 2014 dalje do plačila,

- 522,74 EUR za čas od 1. 6. 2017 dalje do plačila,

- 689,48 EUR za čas od 16. 7. 2011 dalje do plačila,

- 1.575,09 EUR za čas od 1. 6. 2017 dalje do plačila.“

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Tako po teži kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa kot po odločilnosti zavarovančevega ravnanja za nastanek škode, je tožnikov prispevek, ki je zgolj v tem, da je v trenutku, ko se je moral odločati instinktivno in tako rekoč v delcih sekunde, zavoljo neizkušenosti (ki je imela svoj vzrok tudi v dejstvu, da ni imel vozniškega dovoljenja) v hipu, ko ni bilo nobenega časa za razmislek, izbral neustrezen način reševanja, neprimerljivo manjši od zavarovančevega in zagotovo ne večji od 10%.

Na načelo zaupanja v cestnem prometu se lahko sklicuje tožnik, ki je v križišču vozil naravnost - in ne povzročitelj nesreče, ki je z grobo kršitvijo temeljnega pravila o varnosti prometa z zavijanjem v levo (z izsiljanjem prednosti) tožniku zaprl pot.

Tožnik ni upravičen do povračila premoženjske škode iz naslova tuje pomoči za čas bivanja v bolnišnici in zdravilišču.

Bivanje v enoposteljni sobi v času rehabilitacijskega zdravljenja v zdravilišču v današnjih socialnih razmerah ne pomeni nadstandarda, do katerega oškodovanec ne bi bil upravičen, ampak pričakovan minimalen bivanjski standard. Če bi si moral tožnik hotelsko sobo deliti še z drugimi osebami, bi sodišče to okoliščino moralo upoštevati pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, in sicer kot nevšečnost v zvezi z zdravljenjem.