TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe 6., 12., 27., 28. in 29. točke 3. člena ter 22. in 23. člena zakona o denacionalizaciji niso v nasprotju z ustavo.

Izpodbijane določbe zakona niso v nasprotju z ustavo: 1. ker za odvzeto premoženje po 6., 12., 27., 28. in 29. točki 3. člena zakona upravičenci, ki niso dobili nadomestne nepremičnine, niso bili ustrezno odškodovani; pri konkretnem odločanju pa je praviloma treba upoštevati že dano odškodnino, če je presegala 30 odstotkov vrednosti podržavljenega premoženja; 2. ker v primerih prostovoljno dogovorjenega prenosa lastnine, čeprav ni bil izdan v predpisani obliki, ni mogoče šteti takega prenosa za prisilno podržavljanje, čeprav je bil formalno sprejet akt na podlagi predpisa iz 6., 12., 27., 28. in 29. točke 3. člena zakona; 3. ker vrnitev podržavljenega premoženja pomeni le vzpostavitev prejšnjega stanja, ta pa se lahko izvede tudi v upravnem postopku; 4. ker je za izvedbo privatizacije dela družbene lastnine, ki je nastal s krivičnim podržavljanjem zasebnega premoženja moral zakonodajalec že s samim zakonom določiti lastninsko pravico za te nepremičnine; 5. ker je z določbo 23. člena zakona, ki pomeni izjemo od pravila, uzakonjenega v 20. členu zakona, zakonodajalec v okviru ciljev, ki jih je s tem in tudi drugimi lastninskimi zakoni zasledoval, omogočil upravičencem, da lahko kot aktivni lastniki z vlaganjem in drugimi potrebnimi pogoji takoj zagotovijo podlago za učinkovito uporabo teh nepremičnin.