TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v točkah I in II izreka delno spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od februarja 2010 do aprila 2014, ko je dejansko opravljala izmensko delo, obračunati (še neobračunan) in plačati (še neplačani) dodatek za izmensko delo v višini 7 % dodatka k osnovni plači, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega neto zneska mesečne plače, to je od vsakega šestega dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, ter v 15-ih dneh pod izvršbo, višji zahtevek iz tega naslova pa se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od februarja 2010 do aprila 2014, ko je dejansko opravljala delo ponoči, obračunati in plačati razliko med izplačanim dodatkom za nočno delo in dodatkom za nočno delo po dejanskem delu, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega neto zneska mesečne plače, od vsakega šestega dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo, višji zahtevek iz tega naslova pa se zavrne.“

II. V ostalem se pritožba tožene stranka zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je delala v t. i.

»ruskem turnusu« (delo je opravljala 12 ur, nato je 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo pa se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah.

Tožnica dela v t. i. „ruskem turnusu“ ni opravljala samovoljno, zato je iz tega naslova upravičena do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni odrejeno z ukazom načelnika GŠSV.

Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnica upravičena do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj ji je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena

ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.