TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obtoženi Z. K. spozna za krivega,

da je pri vodenju gospodarske dejavnosti, zato da bi drugemu povzročil premoženjsko škodo, zlorabil dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, s tem, da je kot vodilni delavec – direktor sektorja nabave v družbi U. d. d., K. ... (v nadaljevanju U., d. d.), po Pogodbi o zaposlitvi z vodilnim delavcem z dne 17. 4. 2008, po kateri je bil dolžan skrbeti za zakonitost delovanja na njegovem področju in delo, ki ga je prevzel po pogodbi, opravljati vestno in pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v nasprotju s citirano pogodbo o zaposlitvi, v Z. v času od 30. 5. 2011 do 6. 6. 2011 s svojim podpisom potrdil račun družbe T., d. o. o., št. RA ... z dne 27. 5. 2011 v znesku 10.554,00 EUR, ki je izkazoval dobavo skladiščnih regalov za EU palete za obrat V. ter s tem odobril plačilo navedenega računa, s čimer vse je prikazoval, da je družba U., d. d., prejela skladiščne regale od družbe T. , d. o. o., čeprav je vedel, da ti regali družbi U., d. d., niso bili dobavljeni, zaradi navedenega pa je družba U., d. d., dne 6. 12. 2011 družbi T., d. o. o., plačala prej navedeni račun v višini 10.554,00 EUR za blago, ki ga ni prejela, in je zato v tej višini družbi U., d. d., tudi povzročena premoženjska škoda.

S tem je storil kaznivo dejanje zlorabe zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika.

Po 57. členu Kazenskega zakonika se mu izreče

pogojna obsodba,

v okviru katere se mu po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika določi kazen

7 (sedem) mesecev zapora,

ki pa ne bo izvršena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti te sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja ter pod posebnim pogojem, da v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe oškodovani družbi U., d. d., Z., plača premoženjskopravni zahtevek v znesku 10.554,00 EUR, sicer se pogojna obsodba lahko prekliče in v njej določena kazen izreče.

II. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter nagrado in potrebne izdatke pooblaščencev oškodovane družbe, odvetnikov iz O. ..., kar vse bo odmerjeno s posebnim pisnim sklepom ter plačati sodno takso v znesku 240,00 EUR.

III. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku je obtoženi Z. K. dolžan plačati oškodovani družbi U., d. d., Z., premoženjskopravni zahtevek v znesku 10.554,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 6. 12. 2011 dalje do plačila, s presežkom zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 10.554,00 za čas od 1. 9. 2011 do 5. 12. 2011 pa se oškodovano družbo napoti na pravdo.

Na pritožbo okrožne državne tožilke, vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje na prvi stopnji obtožencu izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno na podlagi določb petega odstavka 392. člena in prvega odstavka 394. člena ZKP, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna le drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov. Za takšno presojo sodišča druge stopnje ni bilo nobenih procesnih ovir, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje v napadeni sodbi, po izločitvi prejšnjega predsednika senata s sklepom predsednice okrožnega sodišča z dne 26. 11. 2020 (list. št. 400), ugotavljalo na glavnih obravnavah 13. 1. 2021 in 10. 2. 2021 z branjem vseh relevantnih personalnih in materialnih dokazov, neposredno je zaslišalo le pričo J. G. (bil je zaslišan tudi že v preiskavi 2. 3. 2017), katerega izpovedbe pa niso niti odločilne za pravilno dokazno oceno v predmetni kazenski zadevi.