na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep I Cp 2483/2013 - pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnos...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.10.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cp 2483/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0078568
SENAT, SODNIK
Brigita Markovič (preds.), Majda Irt (poroč.), Majda Lušina
INSTITUT VSRS
pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.