TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 151b Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 - popr. in 59/02) je bil v delu, v katerem je uveljavljeno popolno oprostitev plačila uvoznih dajatev pogojeval s tem, da ravnanje carinskega dolžnika kaže na to, da ne gre za namerno kršitev predpisov ali za ravnanje iz malomarnosti, v neskladju z Ustavo. Četrti odstavek 86. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02, 114/02, 76/03 in 93/03) ni bil v neskladju z Ustavo in zakonom.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora zakonodajalec za različno urejanje enakih položajev izkazati obstoj razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari. Vendar tega razloga zakonodajalec ni pojasnil v okviru možnosti, ki jo je imel v postopku, saj na pobudo ni odgovoril, prav tako pa razumen in iz narave stvari izhajajoč razlog ni razviden niti iz samega zakona niti ga Ustavno sodišče ni ugotovilo iz gradiva, ki je bilo na voljo v postopku sprejemanja zakona. Zato je izpodbijana ureditev, ki pogojuje carinsko oprostitev za uvoz blaga, za katero je uveljavljena popolna oprostitev plačila uvoznih dajatev, v neskladju z načelom enakosti. Ni utemeljeno zatrjevanje, da je obveznost določena brez zakonske podlage, ker iz zakona izhaja, da se davek na dodano vrednost obravnava pri uvozu kot uvozna dajatev in da se za uvozne dajatve obračunajo kompenzacijske obresti.