TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

V tem upravnem sporu ima izpodbijani sklep pritožnice de facto in de iure neposredni učinek prenehanja veljavnosti tožničine koncesijske in rudarske pravice, saj je bil s tem postopek odločanja o njeni vlogi, podani po 2. členu ZIUPRPK, končan. V predmetnem sporu tudi ne gre za vsebinsko presojo izpolnjevanja navedenih pogojev po ZRud-1, kot to zmotno meni pritožnica, temveč le za presojo izpolnjevanja pogojev po ZIUPRPK. Tožnica v tožbi uveljavlja nezakonitost navedenega sklepa pritožnice, ki je (procesna) odločitev, s katero se je postopek odločanja o njeni vlogi končal. V ta namen je vložila tožbo, s katero predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek pritožnici (izpodbojna tožba). Če bi sodišče tožbi ugodilo ter vrnilo zadevo v ponovno odločanje v postopek pred pritožnico, bi torej za tožnico nastale tudi posledice, ki izvirajo iz 3. člena ZIUPRPK - torej bi se ponovno znašla v isti pravni situaciji, v kateri bi še nadalje lahko uresničevala svojo že podeljeno koncesijsko pravico, saj o njeni vlogi še ne bi bilo odločeno.