Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (uradno prečiščeno besedilo)

202. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (uradno prečiščeno besedilo)

Na podlagi 108. člena Poslovnika mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestni svet Mestne občine Maribor na seji, 4. julija 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki obsega:

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 4/92)

Odlok o spremembi in dopolnilu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 25/98)

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča(MUV, št. 7/99) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 5/2000) in

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 28/2003)

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (uradno prečiščeno besedilo)

Na območju Mestne občine Maribor se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.

Zavezanci, ki so v stečaju, plačujejo od uvedbe stečajnega postopka nadomestilo le za tisto površino zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga uporabljajo za izvedbo stečajnega postopka.

Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Mestne občine Maribor, če je stavbno zemljišče opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Zemljišče se šteje za opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave.

Lega stavbnega zemljišča.

Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.

Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča

Območja stavbnih zemljišč, kjer se plačuje nadomestilo, so v naslednjih mejah:

območja poteka po Mladinski (do hišne številke 14 oziroma 19), Maistrovi in Kopitarjevi ulici do železniške proge, nato po železniški progi proti jugu in po odcepu proti Dravogradu do križanja železniške proge z Gorkega ulico. Nato poteka proti severu po Gorkega ulici (zajema hišne številke do 20 oziroma 23) in zavije proti zahodu po Ruški cesti do križišča s Črtomirovo ulico (zajema hišne številke do 47 oziroma 98). Proti severu se nadaljuje preko Drave po Studenški brvi, po Strmi ulici do Koroške ceste, po Koroški cesti (vključuje hišne številke do 68 oziroma 57), do križišča s Prežihovo ulico, nato pa po Prežihovi ulici proti severu do Gosposvetske ceste. Po Gosposvetski (zajema hišne številke do 12 oziroma 21) teče do Strossmayerjeve ulice in po Strossmayerjevi ulici (zajema hišne številke do 25 oziroma 32) do Mladinske ulice.

Znotraj meje 1. območja se določi območje posebnih lokacijskih ugodnosti z oznako 1.A, ki obsega:

Na zahodu od železniške proge Maribor – Dravograd po Titovi cesti in Ulici Talcev do Ulice kneza Koclja. Na severu poteka meja od Ulice talcev po Ulici kneza Koclja in se nadaljuje do železniške proge Maribor – Ljubljana, ki je meja na vzhodu. Na južni strani je območje omejeno z železniško progo Maribor - Dravograd do sekanja s Titovo cesto.

območja poteka po železniški progi od Počehovske ulice do Praprotnikove ulice, nato pa po Prisojni ulici in robu stanovanjske cone ter meji ureditvenega območja naselja Maribor do Malečniškega mostu. Nato teče po Malečniškem mostu in v njegovem podaljšku do Čufarjeve ceste, nato po Čufarjevi cesti in njenem podaljšku do ceste ob gramoznici in po njej do Puhove ceste. V nadaljevanju teče meja po Gregorečevi ulici in se obrne proti zahodu po Cesti XIV. divizije (vključuje hišne številke do 103 oziroma 184) do Jurančičeve ulice in poteka po Jurančičevi ulici do Stražunskega kanala in po njem do križanja z energetskim koridorjem. Južna stran energetskega koridorja predstavlja južno mejo 2. območja. Meja se nato nadaljuje proti severu po meji ureditvenega območja naselja Maribor vse do križanja s Streliško cesto v Sp. Radvanju. V nadaljevanju poteka po Streliški cesti in Lackovi cesti ter južni meji stanovanjske cone S-28 do Pohorske ulice. V nadaljevanju poteka po Pohorski ulici proti jugu do spodnje postaje Pohorske vzpenjače in proti zahodu po Begovi ulici. Nato se obrne proti severu in teče po Bezjakovi ulici in Cesti graške gore do križanja z mejo ureditvenega območja naselja Maribor. Po tej meji teče vse do Račjega dvora (vključena je tudi Kamnica). Od tu teče proti vzhodu do Mestnega vrha in naprej po ulici Pod Piramido. Nato poteka po skrajnem severnem robu stanovanjske soseske S-3 proti vzhodu in zavije proti severu po skrajnem robu stanovanjske soseske S-1. Območje se po Počehovski ulici (zajete so hišne številke do 16 oziroma 19) zaključi na železniški progi. Iz tako opredeljenega območja je izvzeto 1. območje. V 2. območje so zajeta tudi stavbna zemljišča znotraj stanovanjske soseske S11, naselje Bresternica v mejah ureditvenega območja naselja in obe počitniški naselji ob Bresternici, južno od glavne ceste G 1.

območje sestavlja tisti del ureditvenega območja naselja Maribor, ki ni zajet v 1. in 2. območju.

območje zajema vsa stavbna zemljišča v občini Maribor, ki niso zajeta v 1., 2. in 3. območju.

V posamezna območja spadajo tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno ob zunanji strani mejnih ulic in cest.

Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000, ki jih hrani Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov ter Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (v nadaljnjem besedilu: JPGSZ), kjer so v času uradnih ur na vpogled.

Podatke in evidence v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča pridobiva, hrani, obdeluje in posreduje v imenu Mestne občine Maribor pristojnim organom JPGSZ.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

cesta v protiprašni izvedbi 15 točk

javna kanalizacija 15 točk

vodovod 15 točk

plinovod 15 točk

elektrika 15 točk

telekomunikacijsko omrežje 15 točk

javni mestni prevoz potnikov 15 točk

daljinsko ogrevanje 15 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko in daljinsko ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.

Možnost uporabe javnega mestnega prevoza potnikov se točkuje le pri stavbnih zemljiščih, ki ležijo v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča.

Glede vrste dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana in nezazidana stavbna zemljišča razvrščena v naslednje skupine:

skupina obsega zemljišča, na katerih stojijo objekti za stanovanjske in počitniške namene, ki niso zajeta v ostalih skupinah;

skupina obsega zemljišča gospodarskih subjektov, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) spadajo v področje E oddelek 40 (oskrba z el. energijo, plinom, paro in toplo vodo) in tisti, ki spadajo v področje I skupino 64.2 (telekomunikacije – operaterji mobilne telefonije), v kolikor ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture;

skupina obsega zemljišča gospodarskih subjektov, ki po SKD spadajo v področje J (finančno posredništvo) ali v področje G oddelek 52.1 (nespecializirani trgovski centri) ali v področje I razred 64.12 (kurirska dejavnost razen javne pošte) ali področje I skupino 64.2 (telekomunikacije – razen operaterjev mobilne telefonije) in poslovne prostore upravne dejavnosti oskrbe z električno energijo (področje E oddelek 40 – SKD);

skupina obsega zemljišča gospodarskih subjektov, ki po SKD niso zajeta v 2., 3., 5. in 6. skupini (ostali poslovni nameni);

skupina obsega zemljišča gospodarskih subjektov, ki po SKD spadajo v področje C, D, F, (proizvodna dejavnost in drobna obrt), ter področje G brez oddelka 52.1 (trgovina na drobno);