TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Iz 34. člena ZDR-1 res izhaja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek) in da delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev (drugi odstavek), vendar ta določba sama po sebi ne izključuje delavčeve kazenske odgovornosti niti možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja po navodilu ali odredbi nadrejenega delavca (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), še manj na prošnjo takšnega delavca ali sodelavca.

Odločilno je, kdo od nadrejenih delavcev je ugotovil razlog za izredno odpoved, saj je pomemben le tisti nadrejeni delavec, ki tudi nastopa v imenu delodajalca kot njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba (drugi odstavek 109. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1).

Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila za podajo odpovedi, temveč zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem.