TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljev zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2024 se ugodi in se navedeni sklep v V. točki izreka razveljavi v delu, v katerem je zavrnjen predlog za izrek ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2024 se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 25. 3. 2025 se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor nasprotnega udeleženca zavrne tudi v delu, ki se nanaša na trajanje prepovedi, izrečenih v I. točki izreka v povezavi z II. točko izreka sklepa z dne 29. 10. 2024.

IV. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 25. 3. 2025 se zavrne in se navedeni sklep v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

V. Udeleženci sami krijejo stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 25. 3. 2025.

Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker pa so družinska in partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni pomembno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, temveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. Sodišče mora najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj, ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost.

Ukrep prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje ne izključuje z ukrepom po 21. členu ZPND, ukrepi se dopolnjujejo in omogočajo celovito zaščito žrtev nasilja.