TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 72/2008 z dne 18. 4. 2008 in sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 336/2008 z dne 17. 7. 2008 se zavrneta.

Pomen ustavne pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena v povezavi s 157. členom Ustave ni v (ne)dopustnosti izpodbijanja določene vrste aktov, temveč v učinkovitem varstvu pravno zavarovanega položaja posameznika. Pri presoji, ali določen predpis, ki ureja delovanje upravnega organa, podeljuje posamezniku pravico oziroma pravno varovan interes ali ne, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z navedeno normo varuje tega določenega posameznika, ki bi si lahko z uveljavljanjem sodnega varstva izboljšal svoj pravni položaj. Z vidika pravice do sodnega varstva je zato utemeljeno pravno stališče, da v upravnem sporu o zakonitosti določnih posamičnih aktov ni dopustno izpodbijati posamičnega akta, ki ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Ker je Vrhovno sodišče z razumnimi pravnimi argumenti, utemeljenimi na zakonu, obrazložilo stališče, da sklep Ministra ne posega v pravni položaj pritožnikov, ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, iz katere med drugim izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje in arbitrarnosti. Z ustavno pritožbo ni mogoče uveljavljati kršitve 22. člena Ustave zaradi odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse, če gre za sodne odločbe, izdane v primerih, ki med seboj niso primerljivi. Sodelovanje sodnika in nasprotne stranke v razvedrilni oddaji RTV Slovenija samo po sebi ni takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku vzbuja resen dvom o nepristranskosti vrhovnega sodnika, zato očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sodišča ni utemeljen.