TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti R. J. se zavrže.

II. Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega N. M. se ugodi in se, glede obsojene pravne osebe R. d. d., pa po uradni dolžnosti, pravnomočna sodba spremeni tako, da se kaznivo dejanje opredeli po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena v zvezi s drugim in prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika ter se obsojenemu N. M. po drugem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika izreče kazen 8 (osem) let in 6 (šest) mesecev zapora.

Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca.

Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.