TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se delna sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se na novo glasi:

„I. Tožeča stranka je v delovnem razmerju pri toženi stranki od 20. 12. 2014 dalje za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 32 ur na teden, na delovnem mestu Snemalec VII/1 in je uvrščena: od 20. 12. 2014 do 31. 12. 2018 v izhodiščni 27. plačni razred, od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2019 v izhodiščni 28. plačni razred, in od 1. 11. 2019 dalje v izhodiščni 29. plačni razred, pri vseh znižano za dva plačna razreda.

II. Kar tožeča stranka zahteva za čas pred 20. 12. 2014, nad 32 ur do polnega delovnega časa in za višji plačni razred (35) od dosojenega, se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

Pri opravljanju dela tožnika kot snemalca pri toženki so podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.

Glede obsega pravic tožnika kot javnega uslužbenca v smislu tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje, da bi delodajalec delavcu zagotavljal večje pravice, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo prvega odstavka 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob ugotovitvi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta Snemalec VII/1 tožniku lahko dosodilo le osnovno plačo z uvrstitvijo v izhodiščni plačni razred ob upoštevanju odbitka dveh plačnih razredov.