Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1982/2008, stran 5005 DATUM OBJAVE: 9.5.2008
VELJAVNOST: od 24.5.2008 / UPORABA: od 24.5.2008
RS 45-1982/2008
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 24.5.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1982. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. aprila 2008.
Št. 003-02-4/2008-26
Ljubljana, dne 5. maja 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH (ZS-H)
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH (ZS-H)
1. člen
V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled, kadar zakon tako določa.
Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe sodišč in odločbe upravnih organov, katere navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače.
Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, morajo sodiščem brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Če se ti podatki vodijo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do teh podatkov, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa do njih, ki ga vključno z omogočanjem njihovega ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig.
Sodnik, ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča drugo sodno osebje, v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, osebno ime in rojstni dan ali enotno matično številko (EMŠO) ali naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču.
Informacijski sistem sodišča se lahko za namene ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami, ki so sodišču potrebna za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč. Povezovanje se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko stranke ali naslovom prebivališča stranke ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva. Pri povezovanju se smiselno uporablja prejšnji odstavek.«.
2. člen
V 15. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Zadeve se po pravilih iz prejšnjih odstavkov sodnikom dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s sodnim redom.«.
3. člen
V prvem odstavku 17.a člena se besedi »se objavi:« nadomestita z besedilom »se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev objavi:«.
4. člen
Za 17.a členom se doda 17.b člen, ki se glasi:
»17.b člen
Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja sodnih zadev po določbah tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo postopke pred sodišči.«.
5. člen
V prvem odstavku 18. člena se beseda »petih« nadomesti z besedo »šestih«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe za katero je bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je mandat predčasno prenehal.«.
6. člen
V 25. členu se za četrtim odstavkom dodata peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.
Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega člena ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, če ni v tem poglavju drugače določeno.«.
7. člen
V prvem odstavku 27. člena se v 3. točki črta besedilo »ter z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja od položaja sodišč, katerih sodniki so ga izvolili«.
8. člen
V 33. členu se za petim odstavkom doda šesti odstavek, ki se glasi:
»Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.«.
9. člen
V 61. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Sodišče, ki ima najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V prvem stavku četrtega odstavka, ki postane peti odstavek, se črtata besedi »in podpredsednika«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se drugi stavek nadomesti z besedilom »Njegovo uvrstitev v plačni razred ureja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.
10. člen
V četrtem odstavku 64. člena se za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Sodni svet posreduje obrazloženo mnenje ministru, pristojnemu za pravosodje, najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.«.
V petem odstavku se za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Disciplinsko sodišče odloči o zahtevi za razrešitev najpozneje v roku 60 dni.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Državni zbor, na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem obrazloženem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodni svet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujeta obrazloženo mnenje najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.«.
11. člen
Za 73.b členom se doda 73.c člen, ki se glasi:
»73.c člen
Predsednik sodišča lahko za redno izvajanje sodne oblasti in na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost.
Pri uvedbi ukrepa varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije. Ukrep se sme nanašati le na zunanje elektronske komunikacije (telefonski klici, elektronska pošta, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS), ki se posredujejo na službena sredstva elektronskih komunikacij sodišča. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati s sodiščem v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani sodišča, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).
Pri uvedbi ukrepa varovanja z videonadzorom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o izvajanju videonadzora.