TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da dobave blaga po spornih računih sploh niso bile opravljene, s čimer ni izpolnjen že 1. pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da ni izpolnjen tudi 3. pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, to je, da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene obdavčenih transakcij. Ob obstoju že teh dveh razlogov pa po presoji sodišča tudi ni bilo treba ugotavljati še subjektivni element tožeče stranke (4. pogoj).