TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-296/2009/56 (1312-14) z dne 26. 9. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Iz prvega odstavka 106. člena ZMZ izhaja, da so za podaljšanje subsidiarne zaščite relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katere mu je bila subsidiarna zaščita priznana, ne zgolj tisti razlogi, ki so bili podlaga za odobritev subsidiarne zaščite.

Toženka v izpodbijani odločbi pojma samovoljnega nasilja in individualne grožnje, ki sta odločilna za opredelitev resne škode po 3. alineji 28. člena ZMZ, ni v zadostni meri obrazložila, upoštevajoč vsa merila v sodbi SEU št. C-465/07 v zadevi Elgafaji. V ponovljenem postopku bo tako morala ponovno oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ, še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje, in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev za človeka vredno življenje v skladu s smernicami, ki so se izoblikovale v upravno sodni praksi.