Sklep o podrobnejših navodilih za vrednotenje...

173. Sklep o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja

S K L E P
o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep predpisuje podrobnejša navodila za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za izračun kapitalskih zahtev, katerih izračun ureja Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II, UL L št. 12 z dne 17. januarja 2015; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).

(2)

Ta sklep predpisuje tudi način izračuna matematične rezerve pogodbe, ki jo v 973., 974. in 976. členu določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; v nadaljnem besedilu: OZ) ter matematičnih rezervacij, ki so osnova za udeležbo pri dobičku v skladu s 7. točko prvega odstavka 521. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20); v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1).

(3)

Ta sklep se v delu, ki se nanaša na način izračuna matematične rezerve pogodbe oziroma matematičnih rezervacij iz prejšnjega odstavka tega sklepa, ne uporablja za zavarovanja, za katere je določena posebna ureditev v drugih predpisih.

2. člen

(splošna določba)

(1)

Pojem zavarovalnica se v besedilu sklepa uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice iz prvega oziroma drugega odstavka 8. člena ZZavar-1.

(2)

V tem sklepu se pojmi zavarovalno-tehnične rezervacije, najboljša ocena in dodatek za tveganje nanašajo na izračun rezervacij za potrebe izračuna kapitalskih zahtev.

(3)

Pojma matematična rezerva pogodbe in matematične rezervacije se uporabljata za ugotavljanje obveznosti po OZ oziroma pogodbenih upravičenj za pripis dobička bodisi na podlagi premijskih predpostavk bodisi na podlagi zavarovalno-tehničnega rezultata.

2. PODATKI

2.1. Pojasnitev pojmov popolnost in ustreznost podatkov

3. člen

(popolnost podatkov)

(1)

Podatki, uporabljeni za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključujejo dovolj preteklih informacij za oceno značilnosti osnovnega tveganja in omogočajo ugotavljanje trendov v zvezi s tveganji, kot to zahteva točka (a) prvega odstavka 19. člena Delegirane uredbe, če odražajo realno stanje.

(2)

Za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij za prenosne premije (v nadaljnjem besedilu: premijske rezervacije), ki jih določa drugi odstavek 36. člena Delegirane uredbe, mora biti na voljo zadostno število dovolj podrobnih preteklih informacij o izplačilih upravičenj in izdatkih ter njihovih dejanskih trendih.

(3)

Za izračun škodnih rezervacij, ki jih določa tretji odstavek 36. člena Delegirane uredbe, mora biti na voljo zadostno število dovolj podrobnih podatkov za opredelitev pomembnih vzorcev razvoja škodnih zahtevkov in za analizo teh vzorcev znotraj homogenih skupin tveganj.

4. člen

(ustreznost podatkov)

(1)

Podatki iz različnih časovnih obdobij, ki se uporabljajo za isto oceno, so skladni, kot to zahteva točka (b) drugega odstavka 19. člena Delegirane uredbe, če se uporabljajo dosledno.

(2)

Prilagoditev preteklih podatkov je dopustna le v primeru, ko se s tem poveča njihova verodostojnost ali izboljša njihova kakovost in se s tem zagotovi zanesljivejšo oceno zavarovalno-tehničnih rezervacij ter njihovo boljšo usklajenost z značilnostmi portfelja, ki se vrednoti, in s pričakovanim bodočim razvojem tveganj.

2.2. Pregled in potrjevanje kakovosti podatkov

5. člen

(pregledi podatkov)

Zavarovalnice ocenijo popolnost in točnost podatkov s pregledi in kontrolami na vseh ravneh obdelave podatkov. Na ta način se zagotovi skladnost podatkov s predpostavkami, na katerih temeljijo aktuarske in statistične tehnike, ki se uporabljajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, kot to zahteva točka (c) tretjega odstavka 19. člena Delegirane uredbe, in omogoči odkrivanje kakršnih koli pomembnih pomanjkljivosti.

6. člen

(upoštevanje drugih analiz)

Zavarovalnice pri pregledu kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij upoštevajo ugotovitve analiz, ki so bile izvedene pri zunanjem pregledu.

7. člen

(uporabljene metodologije)

(1)

Zavarovalnice pri izbiri metodologij, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij, upoštevajo ugotovitve analiz, ki se nanašajo na kvaliteto podatkov.

(2)

Zavarovalnice analizirajo, do katere mere so uporabljeni podatki skladni s predpostavkami, na katerih temeljijo aktuarske in statistične tehnike, ki se uporabljajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, kot to zahteva točka (c) tretjega odstavka 19. člena Delegirane uredbe. Če podatki aktuarske in statistične tehnike ne podpirajo v ustrezni meri, zavarovalnice za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij izberejo druge aktuarske in statistične tehnike.

(3)

Zavarovalnice pri ocenjevanju popolnosti podatkov iz prvega odstavka 19. člena Delegirane uredbe preverijo, ali obstaja zadostno število opazovanih dogodkov in ali so razpoložljivi vhodni podatki dovolj podrobni in ustrezni za namene 82. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 335 z dne 17. decembra 2009, str. 1) zadnjič spremenjene z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES ter uredbe (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (Omnibus II) (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/138/ES), kot to določa tretji odstavek 19. člena Delegirane uredbe.

8. člen

(viri podatkov in njihova uporaba)

Zavarovalnice v postopku pregledovanja in potrjevanja podatkov upoštevajo vire in namen uporabe podatkov.

9. člen

(strokovna presoja)

Uporaba strokovne presoje iz 2. člena Delegirane uredbe je pri ocenjevanju popolnosti, točnosti in ustreznosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij dovoljena le kot dopolnitev vedenja o podatkih in ne nadomešča zbiranja, obdelovanja in analiziranja podatkov.

10. člen

(postopek validiranja in zagotavljanja povratnih informacij)

(1)

Zavarovalnice v okviru validiranja izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s točko (a) prvega odstavka 264. člena Delegirane uredbe koordinirajo tudi ocenjevanje in preverjanje ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(2)

Ocenjevanje in preverjanje podatkov iz prvega odstavka tega člena vključuje:

a)

izbor podatkov, ki se uporabljajo za vrednotenje, pri čemer se upoštevajo merila ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov glede na najprimernejše aktuarske in statistične tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Z ustreznimi orodji oziroma analizami je treba preveriti vsa odstopanja, ki jih je mogoče zaslediti;

b)

priporočila za izboljšave notranjih postopkov, ki zagotavljajo popolnost, točnost in ustreznost teh podatkov;

c)

navedbo primerov, v katerih so potrebni dodatni zunanji podatki;

d)

oceno kakovosti podatkov iz zunanjega vira iz četrtega odstavka 19. člena Delegirane uredbe, ki se osredotoča na to, ali so potrebni tržni podatki oziroma, kdaj bi se morali uporabiti podatki iz zunanjega vira za izboljšanje kakovosti notranjih podatkov in katere izboljšave je treba uporabiti za izboljšanje razpoložljivih podatkov;

e)

oceno o potrebi po prilagoditvi razpoložljivih podatkov za izboljšanje ocen, ki izhajajo iz aktuarske in statistične tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

f)

navedbo vseh pomembnih spoznanj, ki so bila pridobljena pri ocenjevanju in preverjanju popolnosti, točnosti in ustreznosti podatkov in bi lahko bila pomembna za druge korake izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in so povezana z razumevanjem zavarovalnih tveganj ter vedenjem o kakovosti in omejitvah razpoložljivih podatkov.

2.3. Omejitve podatkov

11. člen

(pomembne omejitve podatkov in njihovi viri)

Zavarovalnice v dokumentaciji o omejitvah podatkov iz 20. člena Delegirane uredbe opredelijo, kakšne so omejitve podatkov in v primeru, če ugotovijo, da gre za pomembne omejitve, navedejo tudi njihove vire.

12. člen

(vpliv pomanjkljivosti)

(1)

Zavarovalnice pri ugotavljanju in ocenjevanju vplivov na kakovost podatkov upoštevajo vso razpoložljivo dokumentacijo, povezano z notranjimi procesi ter postopki zbiranja, hrambe in preverjanja veljavnosti podatkov, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalnice poiščejo podrobnejše informacije tudi pri osebah, ki sodelujejo pri teh procesih.

(2)

Če se ugotovijo pomanjkljivosti glede kakovosti podatkov, ki se uporabljajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, zavarovalnice ugotovijo, ali naj se za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo razpoložljivi podatki oziroma je za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij treba poiskati alternativne podatke.

13. člen

(prilagoditev podatkov)

(1)

Če se pri podatkih ugotovijo pomanjkljivosti, zavarovalnice ocenijo, ali se lahko kakovost podatkov ob upoštevanju njihovega namena izboljša s prilagoditvami ali dopolnitvami.

(2)

Zavarovalnice sprejmejo ustrezne ukrepe, da odpravijo omejitve podatkov, ki izhajajo iz izmenjave informacij s tretjimi osebami.

(3)

Zavarovalnice ugotavljajo, ali se lahko podatki prilagodijo in se na ta način odpravijo pomanjkljivosti, ki vplivajo na njihovo kakovost, in po potrebi določijo, katere posebne prilagoditve bi bilo treba uvesti.

(4)

Prilagoditve so omejene na raven, ki je nujno potrebna za zagotavljanje kakovosti podatkov, vendar ne smejo izkrivljati opredelitve trendov in kakršnih koli drugih značilnosti zavarovalnih tveganj, ki jih kažejo podatki.

(5)

V izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij se lahko uporabijo zunanji podatki le, če so ti skladni s standardi kakovosti podatkov, kot jih določa ta sklep.

(6)

Če obstajajo pomembne omejitve podatkov, ki jih ni mogoče enostavno odpraviti, se za odpravo teh omejitev uporabi strokovna ocena, da se zagotovi ustrezen izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Netočni in nepopolni podatki ne smejo ovirati izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij.

14. člen

(priporočila aktuarske funkcije)

(1)

Aktuarska funkcija pripravi poročilo s priporočili o postopkih za povečanje kakovosti in količine razpoložljivih podatkov in ga v skladu z osmim odstavkom 272. člena Delegirane uredbe predloži upravnemu odboru oziroma upravi zavarovalnice.

(2)

V poročilu iz predhodnega odstavka tega člena aktuarska funkcija opredeli vire pomembnih omejitev in predlaga možne rešitve, pri tem pa upošteva njihovo učinkovitost in časovno obdobje, ki bo potrebno za njihovo izvajanje.

15. člen

(dokumentiranje omejitve podatkov)

Aktuarska funkcija v skladu s prvim in drugim odstavkom 265. člena Delegirane uredbe dokumentira omejitve podatkov in v dokumentacijo vključi:

a)

opis pomanjkljivosti, ki zajema njihove vzroke oziroma sklicevanja na druge dokumente, v katerih so bile opredeljene;

b)

povzetek pojasnila o vplivu pomanjkljivosti na izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, in sicer, v kakšnem obsegu ter na kakšen način vplivajo na izračun;

c)

opis ukrepov, ki jih je sprejela aktuarska funkcija za odkrivanje pomanjkljivosti;

d)

opis načina takojšnjega reševanja položaja in ustrezna priporočila, ki se izvedejo za izboljšanje kakovosti podatkov v prihodnosti.

16. člen

(uporaba podatkov zunanjega vira)

(1)

V skladu s četrtim odstavkom 19. člena Delegirane uredbe zavarovalnice pri vrednotenju obveznosti, ki so neposredno odvisne od razmer na finančnih trgih, ali v primerih, ko so za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij potrebni podatki zunanjega vira, dokažejo, da so za predvideni namen zunanji podatki primernejši od notranjih podatkov.

(2)

Zavarovalnice zagotovijo, da podatki zunanjega vira dopolnjujejo lastne podatke.

(3)

Zavarovalnice upoštevajo ustrezna zunanja referenčna merila (external benchmarks) ne glede na raven odvisnosti obveznosti od tržnih razmer ali kakovosti notranjih podatkov. Zavarovalnice naredijo analizo zunanjih podatkov, s katero se oceni splošna skladnost z zahtevami o kakovosti podatkov.

2.4. Podatki zunanjega vira

17. člen

(pogoji uporabe podatkov zunanjega vira)

(1)

Zavarovalnice pri ocenjevanju popolnosti, točnosti in ustreznosti podatkov zunanjega vira upoštevajo zanesljivost virov podatkov ter doslednost in stabilnost procesov zbiranja in objavljanja podatkov v določenem obdobju.

(2)

Zavarovalnice upoštevajo vse realistične predpostavke in ustrezne metodologije, ki so se uporabile za zbiranje podatkov, vključno z vsemi prilagoditvami ali poenostavitvami neobdelanih podatkov. Zavarovalnice poznajo vse spremembe v zvezi s podatki zunanjega vira, ki so se zgodile v določenem obdobju zaradi predpostavk, metodologije ali postopkov zbiranja podatkov, in jih ustrezno upoštevajo.

(3)

Če je to izvedljivo in ustrezno, zavarovalnice v okviru analize oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij merijo kakovost razpoložljivih podatkov glede na primerljive splošno dostopne podatke o zavarovalnih tveganjih ali podatke finančnih trgov. Zavarovalnice prepoznajo in razumejo vsa pomembna odstopanja med razpoložljivimi podatki in primerljivimi splošno dostopnimi podatki. Ta analiza se lahko sklicuje na posebnosti posamezne homogene skupine tveganj.

3. RAZPOREDITEV OBVEZNOSTI – SEGMENTACIJA

18. člen

(sprememba razporeditve obveznosti)

Zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti, ki so bile prvotno razporejene med obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj ali obveznosti iz proporcionalnih neživljenjskih pozavarovanj ali obveznosti iz neproporcionalnih neživljenjskih pozavarovanj, kot jih določa priloga 1 Delegirane uredbe, se zaradi nastanka obveznosti, ki za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja podobne tehnične podlage kot življenjsko zavarovanje, razporedijo med obveznosti iz življenjskih zavarovanj ali obveznost iz življenjskih pozavarovanj takoj, ko je dovolj informacij za oceno teh obveznosti z uporabo podobnih tehničnih podlag kot pri življenjskem zavarovanju.

19. člen

(ustreznost homogene skupine tveganj)

(1)

Zavarovalnice določijo predpostavke za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni homogene skupine tveganj.

(2)

Homogena skupina tveganj zajema skupino zavarovalnih pogodb s primerljivimi značilnostmi, pri čemer je treba upoštevati ravnovesje med razpoložljivimi podatki, ki omogoča zanesljive statistične analize, in homogenostjo primerljivih značilnosti v skupini zavarovalnih pogodb.

(3)

Zavarovalnice določijo homogene skupine tveganj tako, da se lahko pričakuje, da bodo te v določenem obdobju ostale razmeroma stabilne.

(4)

Zavarovalnice pri določanju homogene skupine tveganj upoštevajo:

-

politiko sklepanja zavarovanj,

-

vzorec poravnave škodnih zahtevkov,

-

profil tveganja zavarovalcev,

-

lastnosti produktov, zlasti jamstva in

-

prihodnje ukrepe upravljanja.

(5)

Zavarovalnice zagotavljajo usklajenost med homogeno skupino tveganj, ki jo uporabljajo za izračun zavarovalno- tehničnih rezervacij, in izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb za tveganja iz homogene skupine tveganj.

20. člen

(ločevanje obveznosti, ki krijejo več tveganj)

Če zavarovalna ali pozavarovalna pogodba krije tveganja, ki se jih glede na obveznosti razvršča v različne vrste poslovanja iz Priloge I Delegirane uredbe, ločevanje obveznosti, ki jih določa šesti odstavek 55. člena Delegirane uredbe, ni potrebno, kadar je s stališča vrednosti obveznosti pomembno le eno od tveganj, ki jih krije pogodba. V takem primeru je treba obveznosti, povezane s pogodbo, razporediti glede na glavni dejavnik tveganja.

21. člen

(granuliranost razporeditve obveznosti)

Aktuarska funkcija v okviru točke (c) prvega odstavka 272. člena Delegirane uredbe analizira, ali razporeditev obveznosti ustrezno odraža naravo tveganj. Aktuarska funkcija pri razporeditvi obveznosti upošteva različne pravice zavarovalcev do udeležbe pri dobičku, pogodbena upravičenja (pogodbene možnosti oziroma opcije) in finančne garancije, vključene v pogodbe, ter pomembne dejavnike tveganj.

22. člen

(segmentacija premijskih rezervacij in škodnih rezervacij)

Zavarovalnice pri izboru homogenih skupin tveganj za izračun premijskih rezervacij in škodnih rezervacij upoštevajo tako naravo zavarovalnih tveganj, ki so za potrebe vrednotenja zajeta skupaj, kot tudi kakovost podatkov.

4. PREDPOSTAVKE

23. člen

(doslednost predpostavk in usklajena uporaba podatkov)

Zavarovalnice zagotovijo doslednost predpostavk, ki se uporabljajo pri določanju zavarovalno-tehničnih rezervacij, lastnih virov sredstev in izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala ter zagotovijo, da se podatki uporabljajo usklajeno skozi čas. Odstopanje od tega načela je potrebno v skladu s točko (c) drugega odstavka in točko (g) tretjega odstavka 265. člena Delegirane uredbe opisati oziroma utemeljiti.

4.1. Dejavniki biometričnega tveganja

24. člen

(modeliranje dejavnikov biometričnega tveganja)

(1)

Zavarovalnice pri izbiri metode izračuna najboljše ocene, ki jo ureja 34. člen Delegirane uredbe, oziroma pri odločanju, ali je deterministični oziroma stohastični pristop ustrezen za modeliranje biometričnega tveganja, upoštevajo načelo sorazmernosti.

(2)

Zavarovalnice pri odločanju, ali je metoda, ki zanemarja pričakovane prihodnje spremembe dejavnikov biometričnega tveganja, sorazmerna, pri ocenjevanju napake rezultata zaradi uporabljene metode upoštevajo trajanje pogodbe.

(3)

Zavarovalnice pri odločanju, ali je metoda, ki predvideva, da so dejavniki biometričnega tveganja neodvisni od kakršnih koli drugih spremenljivk, sorazmerna, naredijo oceno korelacij med dejavniki biometričnega tveganja in katerimi koli drugimi spremenljivkami, pri čemer ta ocena temelji na preteklih podatkih in strokovni oceni.

4.2. Izdatki

25. člen

(izdatki za obvladovanje tveganj)

Zavarovalnice pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij upoštevajo tudi izdatke, povezane s programom za obvladovanje tveganj. Pričakovan nastanek izdatkov, ki je povezan s programom za obvladovanje tveganj, zavarovalnice upoštevajo v načrtovanih denarnih tokovih, ki so potrebni za poravnavo zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti.

26. člen

(tržni podatki o izdatkih)

Zavarovalno-tehnične rezervacije je mogoče izračunati na smotrn, zanesljiv in objektiven način z uporabo tržnih podatkov o izdatkih, kot to določa zadnji stavek prvega odstavka 22. člena Delegirane uredbe, če zavarovalnice razpolagajo z verodostojnimi in zanesljivimi tržnimi podatki, reprezentativnimi za portfelj zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti.

27. člen

(stroški na podlagi pogodbenih pogojev)

Zavarovalnice v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s točkama (c) in (f) 28. člena Delegirane uredbe upoštevajo stroške, določene s pogodbami med zavarovalnico in tretjimi osebami, na podlagi pogodbenih pogojev. Provizije, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, se obravnavajo na podlagi pogojev, določenih v pogodbi med zavarovalnico in posrednikom oziroma zastopnikom. Zavarovalnice stroške v zvezi s pozavarovanjem upoštevajo na podlagi pogodbe z njihovimi pozavarovatelji.

28. člen

(razporeditev stroškov)

Zavarovalnice splošne stroške iz drugega odstavka 31. člena Delegirane uredbe razporedijo v homogene skupine tveganj oziroma vsaj glede na vrsto poslovanja skladno z razporeditvijo obveznosti, ki se uporablja za izračun zavarovalno- tehničnih rezervacij.

29. člen

(splošni stroški)

(1)

Zavarovalnice splošne stroške iz drugega odstavka 31. člena Delegirane uredbe, vključno z režijskimi stroški, na realističen in objektiven način porazdelijo med obstoječe in prihodnje posle. Porazdelitev temelji na analizah poslovanja, opredelitvi ustreznih dejavnikov za nastanek stroškov in relevantnih količnikih porazdelitve stroškov.

(2)

Poenostavitve za porazdelitev ponavljajočih se režijskih stroškov iz Priloge 1, ki je priloga in sestavni del tega sklepa, so dovoljene, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-

zavarovalnica se osredotoča na letno obnovljive pogodbe,

-

obnovitve se štejejo za nov posel, v smislu, da zavarovalnica zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti, ki jih zavarovalnica zagotovi na bodoče datume, ne pripozna, kot to določa 17. člen Delegirane uredbe in

-

škodni zahtevki so enakomerno razporejeni v obdobju kritja.

30. člen

(sprememba porazdelitve splošnih stroškov)

Porazdelitev splošnih stroškov iz drugega odstavka 31. člena Delegirane uredbe, vključno z režijskimi stroški, med obstoječe in prihodnje posle je dovoljeno spremeniti le, če je nov pristop ustreznejši glede na trenutne razmere.

4.3. Projekcija izdatkov

31. člen

(usklajenost izdatkov z drugimi denarnimi tokovi)

Zavarovalnice upoštevajo izdatke v projekciji denarnega toka tako, da je časovni okvir denarnih tokov izdatkov usklajen s časovnim okvirom drugih denarnih tokov, ki so potrebni za poravnavo zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti.

32. člen

(časovno spreminjanje izdatkov)

Predpostavke o bodočem spreminjanju izdatkov, vključno s prihodnjimi izdatki, ki izhajajo iz zavez, sprejetih na datum vrednotenja ali pred njim, morajo v skladu z 29. členom Delegirane uredbe upoštevati naravo izdatkov in inflacijo, ki je skladna z ostalimi ekonomskimi predpostavkami.

33. člen

(poenostavitve v zvezi z izdatki)

(1)

Zavarovalnice pri ocenjevanju narave, obsega in kompleksnosti tveganj, povezanih z izdatki v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, upoštevajo negotovost izdatkov v prihodnjih denarnih tokovih in vse dogodke, ki lahko spremenijo zneske in pogostnost izdatkov v denarnih tokovih.

(2)

Zavarovalnice upoštevajo vrsto in stopnjo korelacije med različnimi vrstami izdatkov.

(3)

Zavarovalnice pri uporabi poenostavitve za projekcijo izdatkov na podlagi modela, ki uporablja informacije o trenutnem in preteklem dodatku za izdatke, za projekcijo prihodnjega dodatka za izdatke, vključno z inflacijo, analizirajo trenutne in pretekle izdatke ter pri tem med drugim upoštevajo področja, kjer nastanejo izdatki, in dejavnike, ki vplivajo na izdatke. Zavarovalnice v oceno sorazmernosti vključijo analizo, kako so izdatki povezani z velikostjo in naravo zavarovalnih portfeljev.

(4)

Zavarovalnice ne smejo uporabiti poenostavitev, če so se izdatki bistveno spremenili ali, če se pričakuje, da bodo krili le del izdatkov, ki nastanejo pri izpolnjevanju zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti.

4.4. Obravnava pogodbenih upravičenj in finančnih garancij

34. člen

(provizije za vgrajena pogodbena upravičenja in finančne garancije)

Zavarovalnice v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij upoštevajo zneske, ki se zavarovalcem zaračunajo v zvezi s pogodbenimi upravičenji (pogodbenimi možnosti oziroma opcijami) in finančnimi garancijami iz 32. člena Delegirane uredbe.

35. člen

(predpostavke o pogodbenih upravičenjih in finančnih garancijah)

(1)

Zavarovalnice za vrednotenje pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcij) in finančnih garancij iz 32. člena Delegirane uredbe uporabljajo predpostavke, ki so skladne s trenutnimi tržnimi podatki, trenutno tržno prakso ter obnašanjem zavarovalcev in upravnega odbora oziroma uprave glede na pogodbene značilnosti zavarovalnega posla in zavarovalnice.

(2)

Pri določanju predpostavk zavarovalnice upoštevajo vpliv neugodnih razmer in trendov na finančnih trgih ter vzpostavijo postopek za posodabljanje, s katerim zagotovijo, da so predpostavke iz predhodnega odstavka še vedno realistične ob upoštevanju vseh dodatnih informacij od zadnjega izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij.

36. člen

(predpostavke o ravnanju zavarovalca)

(1)

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev (imetnikov polic) iz 26. člena Delegirane uredbe temeljijo na statističnih in empiričnih dokazih, če zavarovalnice razpolagajo z ustreznimi podatki.

(2)

Zavarovalnice pri določanju predpostavk upoštevajo, v kolikšni meri na finančno smotrn način zavarovalci uveljavljajo pogodbena upravičenja (pogodbene možnosti oziroma opcije) in finančne garancije. Zavarovalnice pri določanju, v kolikšni meri zavarovalci na finančno smotrn način uveljavljajo pogodbena upravičenja (pogodbene možnosti oziroma opcije) in finančne garancije, upoštevajo ozaveščenost zavarovalcev o vrednosti pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcije) in finančnih garancij in njihove možne odzive na spremenjen finančni položaj zavarovalnice.

4.5. Prihodnji ukrepi upravljanja

37. člen

(neupoštevanje prihodnjih ukrepov upravljanja)

Zavarovalnice zagotovijo ustrezno utemeljitev, kadar iz pomembnih razlogov ne upoštevajo prihodnjih ukrepov upravljanja iz 23. člena Delegirane uredbe.

38. člen

(skladnost prihodnjih ukrepov upravljanja z drugimi predpostavkami)

(1)

Zavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij v okviru določenega scenarija za vrednotenje obveznosti upoštevajo vpliv predvidenih prihodnjih ukrepov upravljanja iz 23. člena Delegirane uredbe na druge predpostavke.

(2)

Zavarovalnice upoštevajo učinke posameznega prihodnjega ukrepa upravljanja na obnašanje zavarovalcev ali na s tem povezane stroške.

(3)

Zavarovalnice upoštevajo zakonske ali regulativne omejitve na prihodnje ukrepe upravljanja, kot to določa točka (d) prvega odstavka 23. člena Delegirane uredbe.

(4)

Zavarovalnice v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij za vsak posamezni scenarij vrednotenja predvidijo prihodnje ukrepe upravljanja, ki so v ravnovesju med stopnjo konkurenčnosti zavarovalnice na zavarovalnem trgu in tveganjem dinamičnih predčasnih prekinitev zavarovalnih pogodb, ki je v skladu s korporativnim načrtovanjem zavarovalnice.

39. člen

(povezanost s cedentom)

Pri pozavarovanju se upošteva prihodnje upravljavske ukrepe cedenta kot obnašanje zavarovalca, zavarovalno-tehnične rezervacije se ocenijo na podlagi njegovega razumnega ravnanja.

4.6. Prihodnja diskrecijska upravičenja

40. člen

(predpostavke o prihodnjih diskrecijskih upravičenjih)

(1)

Zavarovalnice predpostavke o porazdelitvi prihodnjih diskrecijskih upravičenjih izpeljejo na objektiven, realen in preverljiv način, upoštevajoč načela in prakse, ki so jih zavarovalnice sprejele za opravljanje zavarovanj s pripisom dobička.

(2)

Če se porazdelitev prihodnjih diskrecijskih upravičenj nanaša na finančni položaj zavarovalnice, predpostavke odražajo povezanost med sredstvi in obveznostmi zavarovalnice.

41. člen

(predpostavke o modeliranju porazdelitve prihodnjih pripisov dobičkov)

Zavarovalnice pri ocenjevanju sorazmernosti poenostavljene metode, ki se uporablja za določanje prihodnjih diskrecijskih upravičenj, upoštevajo obsežno analizo preteklih izkušenj, praks in mehanizmov porazdelitve.

5. METODOLOGIJE ZA IZRAČUN ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ

5.1. Ocena sorazmernosti

Sklep o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij

Časovnica