TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvi odstavek izpodbijane III. točke izreka delno spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožnico pozvati nazaj na delo, jo prijaviti v matično evidenco pri ZPIZ od 1. 7. 2011 ter ji za čas od 1. 7. 2011 do vrnitve nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, obračunati mesečno nadomestilo plače za obdobje od 1. 7. 2011 do 30. 9. 2011 v znesku 1.484,94 EUR bruto, za obdobje od 1. 10. 2011 do 30. 6. 2012 v znesku 1.514,63 EUR bruto, za obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2013 v znesku 1.522,20 EUR bruto, za obdobje od 1. 7. 2013 do 30. 6. 2014 v znesku 1.529,78 EUR bruto, za obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 6. 2015 v znesku 1.537,35 EUR bruto in za obdobje od 1. 7. 2015 do vrnitve nazaj na delo v znesku 1.544,92 EUR bruto, zmanjšanem za mesečna bruto nadomestila za brezposelnost, priznana za obdobje treh mesecev v višini 684,30 EUR bruto, ter ji po obračunu in plačilu pripadajočih davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske, zmanjšane za že prejeta neto izplačila s strani tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov nadomestil plač oziroma razlik plač, ki so zapadle v plačilo do vključno 18. 5. 2013, od 17. 6. 2013 dalje do plačila, od neto zneskov, ki so zapadli v plačilo kasneje, pa od vsakega 19. dne v naslednjem mesecu do plačila.

Zavrne se višji tožbeni zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja po dnevu vrnitve nazaj na delo ter za obračun bruto nadomestila plače v znesku 1.544,92 EUR, plačilo davkov in prispevkov ter plačilo neto nadomestil plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po dnevu vrnitve nazaj na delo."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena kljub neizpolnjevanju v splošnem aktu delodajalca določenih pogojev za opravljanje dela (enako velja glede faktičnega delovnega razmerja) zgolj zato ni možno šteti za nično, temveč kljub temu velja. V primeru, če dejansko delovno razmerje obstaja, ker so podani elementi delovnega razmerja, delavcu zgolj zato, ker ne izpolnjuje pogojev zahtevane izobrazbe, ni možno odreči varstva in/ali plačila za opravljeno delo.

Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je delavec, kadar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja za čas, ko je delo opravljal na podlagi študentskih napotnic ali pogodb civilnega prava, upravičen do celotne bruto plače, ki mu pripada na podlagi splošnih aktov oziroma kolektivne pogodbe za delovno mesto, za katero je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja, zmanjšane za že prejete neto zneske in obračunane in plačane davke ter prispevke.