TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V sodni praksi je bila uveljavljena rešitev, da je nepremično posebno premoženje enega od zakoncev na podlagi določb ZTLR izgubilo svojo naravo, kadar so vlaganja in skupno delo zakoncev identiteto (stanje in vrednost) nepremičnine spremenila v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar - graditelj je torej stvarnopravna upravičenja pridobil s pomembnimi vlaganji. SPZ je, drugače kot ZTLR, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit: prirast (vlaganje zakonca v posebno premoženje drugega zakonca) pripade tistemu zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, zaradi česar stvarnopravne pravice s pomembnimi vlaganji ni mogoče pridobiti. Skupno premoženje v tem primeru predstavlja terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze. Lahko pa stvarnopravne učinke med zakoncema ustvarja sklenjen dogovor, na podlagi katerega je na nepremičnini nastala solastnina.

Če je med strankama obstajal dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, je tožnica na spornih nepremičninah stvarnopravno upravičenje pridobila na tej podlagi. Če do sklenitve dogovora z vsebino v smislu določbe 48. člena SPZ ni prišlo in je toženec (le) soglašal s tožničinim vlaganjem, pa je potrebno odločiti o utemeljenosti zahtevka za vrnitev vlaganj po 59. členu ZZZDR. V tem primeru je treba oceniti večvrednost sporne nepremičnine zaradi del in plačil v času zunajzakonske skupnosti, nato pa ugotoviti deleže pravdnih strank na tej povečani vrednosti.

Po stališču sodne prakse se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odražajo v večjem solastniškem deležu.