TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sklep in sodba spremenita, tako da se izrek odločbe glasi:

''1. Obdrži se v veljavi Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 78479/2010 z dne 09. 06. 2010 v 1. odstavku izreka glede glavnice 2.967,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 05. 2011 dalje.

2. Preostali del 1. odstavka izreka in 3. odstavek izreka Sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 78479/2010 z dne 09. 06. 2010 se razveljavi in se:

- tožbeni zahtevek na plačilo 21.125,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 05. 2011 dalje zavrne;

- v preostalem delu pa se postopek ustavi.

3. Vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.“

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 4. odstavka 19. člena ZIZ, ki ureja pravilo o dovolitvi izvršbe še pred pravnomočnostjo sodne odločbe. Z izdajo sklepa o razveljavitvi sklepa o začasni odredbi, ni bilo odločeno o dovolitvi izvršbe, temveč o tem, da se postopek zavarovanja ustavi. Morebitna neutemeljenost začasne odredbe daje dolžniku zgolj podlago za odškodninski zahtevek do upnika, ki je predlagal izdajo neutemeljene začasne odredbe (279. člen ZIZ). Zato negotovost, ki traja do pravnomočnosti odločitve o razveljavitvi začasne odredbe, ne more iti v breme dolžnikovega dolžnika (v našem primeru tožene stranke). Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da bi lahko tožeča stranka od tožene stranke šele po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi začasne odredbe zahtevala plačilo dolgovane obveznosti.