TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V 11. točki drugega odstavka 339. člena je določeno, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, "če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka ...". Toda toženka je bila po podatkih sodnega registra s sklepom Srg ... dne 20.8.2003 izbrisana iz registra, torej precej po tem, ko je sodišče prve stopnje 17.12.2002 izdalo sodbo. Ker pa je za sojenje odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave in je tedaj toženka obstojala, ni bilo razlogov za prekinitev postopka. To je tudi v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno omogoča izdajo odločbe, če je razlog za prekinitev nastal po koncu glavne obravnave. Pri tem bi lahko nastal problem udeležbe toženke v pritožbenem postopku, če ne bi imela pooblaščenca, toda tega je imela, zato tudi ni bil izpolnjen razlog iz 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, kot zmotno navaja tožnica. Sodišče druge stopnje je torej pravilno upoštevalo, da se pravnomočnost sodbe nanaša na pravno razmerje, kakršno obstaja v času zaključka glavne obravnave, to je v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljaviti nova dejstva in nove dokaze in da ne zajema sprememb, ki so nastopile kasneje.

Tožnica trdi, da je postala izključna lastnica premoženja na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga zakonca za potrebe razveznega postopka sklenila pri notarju. Toda tak sporazum je le pogoj za sporazumno razvezo in se v sodbo o sporazumni razvezi ne povzame. Zato ne drži, da je tožnica postala lastnica nepremičnine, ki jo izločuje, na podlagi sodne odločbe o razvezi zakonske zveze. Obligacijsko pravico, na podlagi katere bi lahko pridobila lastninsko pravico, je pridobila na podlagi pogodbe, bi pa morala še poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo in če tega ni storila, jo zadenejo pravne posledice.