TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

V upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora biti sodna presoja zakonitosti izbire zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran, niti da je odločitev tožene stranke nerazumna. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin je namreč podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Kadar diskriminirana oseba zahteva, da se v upravnem ali sodnem postopku ugotovi kršitev, in navaja dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da ni kršil te prepovedi v smislu 22. člena ZUNEO. Tožnikove tožbene navedbe pa ne upravičujejo domneve, da je bila z dejanji Posebne natečajne komisije kršena prepoved diskriminacije. Zato v obravnavanem primeru dokazno breme nasprotnega tudi ni prešlo na zatrjevanega kršitelja tožnikovih ustavnih pravic.