TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se v delu, ki se nanaša na razmerje do druge toženke zavrne.

II. Reviziji se v delu, ki se nanaša na razmerje do prvo toženke, ugodi ter se v tem obsegu odločitev glede glavne stvari ter glede stroškov postopka (vključno s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 102/2023 z dne 21. 2. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, II P 82/2020-83 z dne 17. 11. 2022, v delu v katerem se nanaša na razmerje do prve toženke) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Tožeča stranke je dolžna drugi toženki povrniti 894,5 EUR stroškov za odgovor na revizijo, v 15 dneh od prejema te odločbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Odločitev o stroških revizijskega postopka v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko se pridrži za končno odločbo.

Tožnika sta zaradi uredbe o državnem prostorskem načrtu v položaju dejanskih razlaščencev. V tej pravdi uveljavljata odškodnino. Sodišči sta jima to pravico odrekli, češ da nista izčrpala pravnih sredstev (sodišče prve stopnje je takšno sredstvo prepoznalo v Pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, pritožbeno sodišče pa, drugače, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja).

Vendar tožnika trdita, da sta razlastitveni poseg zaradi javnega interesa sprejela, državi pa očitata, da ni uredila njunega položaja razlastitvenih zavezancev ter ju je za nedoločen čas pustila brez slehernega pravnega sredstva. Ker nimata namena graditi, ju je absurdno siliti v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker odmena, ki jo uveljavljata v tej pravdi, ni v nikakršni zvezi s postopkom za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi ne s postopkom za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, oziroma v navedenih postopkih ne bi mogla uveljavljati odškodninske terjatve, zadržek, da nista izčrpala pravnih sredstev, ni utemeljen.