TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojene R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenko se oprosti plačila povprečnine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Zakonske znake kaznivega dejanja po 1. kot po 2. odstavku 201. člena KZ se uresniči le s trajnejšim delovanjem storilca, kot izhaja že iz samega zakonskega opisa, ki pri naštevanju izvršitvenih oblik uporablja nedovršne glagolske oblike; zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, v takšnem primeru pa je že "po sili zakona" stek izključen.

Storilec kaznivega dejanja nasilništva (v družini) je lahko le član družine (delictum proprium), storjeno pa je lahko le proti družinskemu članu. Občutek ogroženosti kot posledica kaznivega dejanja mora nastopiti vsaj pri enem družinskem članu, ki ni hkrati oškodovanec.

Kazensko-pravne norme mora sodišče razlagati v skladu z ustavnimi določbami, zlasti s tistimi, ki zadevajo človekove pravice; za te pa velja, da je jih je treba razlagati razširujoče. Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR.