na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 260/2005 - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - nasilništvo - grdo ravnanje - prestraš...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
6.4.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 260/2005
INTERNA OZNAKA
VS23228
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - nasilništvo - grdo ravnanje - prestrašenost v družini - družina - razlaga kazenskega zakona
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornika obsojene R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.
Obsojenko se oprosti plačila povprečnine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.
Obsojenko se oprosti plačila povprečnine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.
JEDRO
Zakonske znake kaznivega dejanja po 1. kot po 2. odstavku 201. člena KZ se uresniči le s trajnejšim delovanjem storilca, kot izhaja že iz samega zakonskega opisa, ki pri naštevanju izvršitvenih oblik uporablja nedovršne glagolske oblike; zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, v takšnem primeru pa je že "po sili zakona" stek izključen.
Storilec kaznivega dejanja nasilništva (v družini) je lahko le član družine (delictum proprium), storjeno pa je lahko le proti družinskemu članu. Občutek ogroženosti kot posledica kaznivega dejanja mora nastopiti vsaj pri enem družinskem članu, ki ni hkrati oškodovanec.
Kazensko-pravne norme mora sodišče razlagati v skladu z ustavnimi določbami, zlasti s tistimi, ki zadevajo človekove pravice; za te pa velja, da je jih je treba razlagati razširujoče. Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR.
Storilec kaznivega dejanja nasilništva (v družini) je lahko le član družine (delictum proprium), storjeno pa je lahko le proti družinskemu članu. Občutek ogroženosti kot posledica kaznivega dejanja mora nastopiti vsaj pri enem družinskem članu, ki ni hkrati oškodovanec.
Kazensko-pravne norme mora sodišče razlagati v skladu z ustavnimi določbami, zlasti s tistimi, ki zadevajo človekove pravice; za te pa velja, da je jih je treba razlagati razširujoče. Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.